1. UVOD

Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi preteklih poslovnih dogodkov. So odraz preteklega poslovanja in preteklih poslovnih odločitev. Mnogi uporabniki jih zato vidijo zgolj kot pregled poslovanja v preteklosti, kot osnovo za obračun davkov in morda osnovo za določitev nagrad poslovodstvu in ostalim zaposlenim. Pa vendar je njihova uporabna vrednost lahko mnogo večja. Računovodski izkazi so namreč lahko dobra podlaga tudi za odločanje o prihodnosti. Orodje, ki nam to omogoča, je analiza računovodskih izkazov.  Z njeno pomočjo lahko na podlagi podatkov o preteklih poslovnih dogodkih sprejemamo boljše odločitve v prihodnosti.

O analizi računovodskih izkazov govorijo Pravila skrbnega računovodenja (v nadaljevanju PSR 8). Računovodsko analiziranje opredeljuje kot sestavino finančnega računovodstva, ki obravnava računovodske podatke, pomembne za prikazovanje organizacije kot celote ali njenih razmerij z drugimi, in kot sestavino stroškovnega računovodstva, ki obravnava računovodske podatke o podrobnostih notranjega področja delovanja.

Orodja računovodske analize so med drugim tudi številni računovodski kazalniki in kazalci. Pravila skrbnega računovodenja (PSR) opredeljujejo kazalec kot absolutno število, medtem ko je kazalnik relativno število, ki ga dobimo s primerjavo dveh velikosti. Izračuni kazalnikov in kazalcev so matematično izredno preprosti in tudi zato sodobni informacijski sistemi brez težav pripravijo celo paleto različnih kazalcev in kazalnikov. Za dobro analizo finančnega položaja podjetja je kazalnikov in kazalcev običajno prej preveč, kot premalo. Ni namreč dovolj, da se določena kategorija samo izračuna. Kazalnike in kazalce je potrebno tudi ustrezno interpretirati, zato pa je potrebno nekaj več, kot samo formula. Potrebno je poznati organizacijo, njene specifike in zgodovino. Prav tako je nujno, da se zavedamo, da so vhodni podatki v računovodskih izkazih lahko namerno ali nenamerno prirejeni, napačni in zavajajoči.

Analiza računovodskih izkazov bo dala dobro podlago za boljše odločitve v prihodnosti samo, če znamo kazalnike in kazalce pravilno interpretirati in če se zavedamo njihovih omejitev. V nasprotnem primeru bo lahko privedla do napačnih odločitev.

Zavedati se moramo, da so računovodske informacije, oziroma računovodski izkazi, ki jih predložijo podjetja, pogosto pripravljeni z določenim namenom, ki velikokrat ne sledi predpisanemu v Slovenskih računovodskih standardih (v nadaljevanju SRS). SRS namreč zahtevajo, da se morajo računovodske informacije pripraviti tako, da prikazujejo resnično in pošteno finančno sliko podjetja. Pa je v praksi vedno tako?  Odgovor na to vprašanje ni vedno pozitiven. Pri pripravi računovodskih izkazov nas namreč velikokrat ženejo tudi drugi motivi :

  • Organizacije računovodske izkaze predlagajo tudi davčnim organom kot podlago za obračun davčnih obveznosti, oziroma kontrolo njihovega obračuna.
  • Računovodske izkaze je potrebno predložiti tudi različnim financerjem, velikokrat tudi kupcem in dobaviteljem.
  • Računovodski izkazi, oziroma predvsem letno poročilo, imajo pogosto tudi pogajalsko in oglaševalsko vlogo.

Če kdo, potem računovodje dobro vemo, da so računovodske usmeritve in ocene velikokrat izbrane z mislijo na to, kako utegnejo podatki v računovodskih izkazih vplivati na odločitve financerjev, kupcev, dobaviteljev, zaposlenih in seveda tudi ali predvsem na obdavčitev. PSR 8.6 izrecno pravi, da je pred vsako analizo potreben kritični vsebinski pregled podatkov in informacij, ki so predmet analiziranja.

 

2. ANALIZA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Analizo računovodskih izkazov vedno delamo z določenim namenom. Za organizacijo se zanimamo kot lastniki, posojilodajalci, dobavitelji, kupci, zaposleni ali pa imamo kakšen drug interes. Različne subjekte zanimajo različne stvari, povezane s proučevano organizacijo, pa vendar lahko njihova vprašanja združimo v dve temeljni vprašanji in sicer:

  • kako stabilno je poslovanje podjetja in
  • kako zanesljivo je podjetje pri izpolnjevanju svojih obveznosti.

Če podjetje analiziramo v vlogi lastnika, kupca ali zaposlenega, nas zanima predvsem stabilnost poslovanja. Pri analizi se zato osredotočimo na vprašanje, ali podjetje ustvarja dodano vrednost in ali je poslovanje podjetja dobičkonosno. Zanimalo pa nas bo tudi okolje, panoga, v kateri podjetje posluje, konkurenčnost in podobno. Če pa podjetje analiziramo kot posojilodajalec ali dobavitelj, nas zanima zanesljivost podjetja pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Proučili bomo kratkoročno in dolgoročno likvidnost podjetja. Toda obe analizi nista strogo ločeni, ampak sta med seboj še kako povezani.  Kdorkoli torej proučuje podjetje, se ne more izogniti osnovnim kazalnikom in kazalcem, ki nam povejo osnovne informacije o stabilnosti poslovanja podjetja in zanesljivosti izpolnjevanja obveznosti

Stopenj analize računovodskih izkazov je več, vse pa dajejo odgovore na štiri temeljna vprašanja ):

  • Ali podjetje ustvarja vrednost?
  • Ali je njegovo poslovanje dobičkonosno?
  • Kam podjetje investira?
  • Kako podjetje upravlja svoje obveznosti?

Analiza računovodskih izkazov zajema več stopenj:

  1. Analiza splošnega gospodarskega okolja.
  2. Analiza panoge.
  3. Analiza posebnih okoliščin, ki so povezane izključno s podjetjem (na primer urejenost lastniške strukture, odzivnost na pritiske konkurence, stroškovna struktura…)
  4. Primerjava kazalcev in kazalnikov v času in prostoru (vertikalna in horizontalna analiza računovodskih izkazov).

Tema prispevka je analiza bilanc s pomočjo nekaterih najbolj pogostih računovodskih kazalnikov in kazalcev. Pa vendar se ne moremo osredotočiti samo na izračun le-teh. Analiza najprej pomeni pregled okolja podjetja, poslovanja in zgodovine ter tudi kritičen pregled računovodskih izkazov ter izločitev, oziroma popravek postavk, ki bi lahko skrivale prirejene podatke.

V nadaljevanju pa vendarle poglejmo še nekatere temeljne računovodske kazalnike in kazalce. Pri vsakem bomo navedli način izračuna, uporabno vrednost ter morebitne pasti in pomanjkljivosti.

 

2.1 ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE IN PRIHODKI IZ POSLOVANJA

 

2.2 EBIT

Strokovna javnost ni enotna, kako se kazalec EBIT izračuna. V slovenski jezik EBIT (angleško earning before interest and taxes) prevajamo kot dobiček pred obrestmi in davki. Iz pojasnil k računovodskim izkazom različnih podjetij lahko razberemo, da se za kazalcem EBIT običajno skrivata dve nadvse različni informaciji:

  • po prvi je EBIT vsota poslovnega izida ter danih obresti,
  • po drugi, pogostejši, pa je EBIT kar poslovni izid iz poslovanja.

EBIT je eden najpomembnejših pokazateljev poslovne uspešnosti podjetja, saj nam pokaže, kako je podjetje poslovalo v določenem obdobju v dejavnostih, za katere je registrirano, oziroma ustanovljeno. Pri izračunu ne upoštevamo obresti, enkratnih dogodkov in davkov in tako dobimo odgovor na vprašanje, kako je podjetje sposobno ustvarjati dobiček pri svojih osnovnih poslovnih aktivnostih, neodvisno od kapitalske strukture ter davčnih obveznosti.

Pomanjkljivost kazalca EBIT je, da ga je zaradi absolutne velikosti nemogoče ustrezno primerjati med podjetji različnih velikosti in panog. Za analizo ga zato večkrat primerjamo z drugimi kategorijami in tako dobimo kazalnike kot so EBIT marža, neto dolg/EBIT, ROIC (donos na investirani kapital) in podobno (Finančni slovar).

 

2.3 EBITDA

Tudi pri kategoriji EBITDA (angleško earning before interest, taxes, depreciation and amortization, oziroma slovensko dobiček pred obrestmi, davki, amortizacijo in depreciacijo) lahko naletimo na več strokovnih razlag glede izračuna:

  • Nekateri avtorji EBITDA dobijo tako, da kategoriji EBIT dodajo amortizacijo.
  • Drugi avtorji pa kategorijo EBIT povečujejo za vse odpise.

Pri tem je pri avtorjih različna že osnova, EBIT, o čemer smo pisali v prejšnji točki.

V kolikor imamo v organizaciji veliko odpisov zalog, terjatev in drugih kategorij, je razlika med izračuni lahko velika. Zato je vedno pomembno, da vemo, kako je bila kategorija izračunana, oziroma je včasih najbolje, da jo izračunamo sami.

EBITDA je približek denarnemu toku družbe, ki ga ustvari s svojim poslovanjem, zato se uporablja kot osnova pri kreditni analizi. Njegova pomanjkljivost je v tem, da ne upošteva sprememb v postavkah obratnega kapitala, ki lahko bistveno vplivajo na likvidnostni položaj podjetja. V praksi je namreč denarni tok v organizaciji še kako odvisen od tega, ali je sposobna izterjati denar od kupcev in kakšne odnose ima z dobavitelji. Dajanje prevelikega pomena kategoriji EBITDA je še posebej problematično pri mladih, hitro rastočih podjetjih, kjer so potrebe po denarnem toku velike. Kazalec EBITDA zato včasih popravljamo za spremembo obratnega kapitala in na ta način dobimo realnejšo sliko prostega denarnega toka podjetja

Kazalec EBITDA je »moderen« in je del vsake finančne analize. Toda neuki bralci lahko hitro pozabijo, da je tudi davke treba plačati in bodo še kako vplivali na denarni tok podjetja. Plačati je seveda potrebno tudi obresti. Bralec ne sme pozabiti niti, da bo podjetje del denarnega toka porabilo tudi za razdolževanje in investiranje.

Problematičnost kazalca EBITDA je tudi v tem, da je občutljiv na kapitalizacije stroškov, s čimer lahko organizacije umetno povečajo svojo kreditno sposobnost.

 

2.4 BRUTO DODANA VREDNOST

Bruto dodano vrednost izračunamo tako, da od kosmatega donosa iz poslovanja odštejemo stroške blaga, materiala in storitev ter druge poslovne odhodke. Na ta način dobimo kategorijo, ki poleg poslovnega dobička zajema še stroške dela in amortizacijo.

Žal tudi pri bruto dodani vrednosti ni enotne metodologije izračuna, saj nekateri avtorji od kosmatega donosa iz poslovanja odštejejo poleg stroškov blaga, materiala in storitev ter drugih poslovnih odhodkov, še amortizacijo in druge odpise vrednosti. Tako kot pri EBIT in EBITDA je zato pomembno, da vemo, kako je bila kategorija izračunana, oziroma da jo pri analizi izračunamo sami.

Bruto dodana vrednost nam pove, kolikšna je tista vsota, ki si jo lahko razdelijo med seboj udeleženci pri poslovnem procesu: zaposleni, lastniki in financerji. Kot taka je kategorija široko zanimiva za določanje prispevka posamezne organizacije k ustvarjanju vrednosti v posameznem geografskem območju in zato ne preseneča, da je bruto dodana vrednost na zaposlenega tisti kazalnik, ki je zelo pomemben predvsem pri raznih razpisih za nepovratna sredstva in druge državne pomoči.

Absolutna vrednost bruto dodane vrednosti je neprimerljiva med posameznimi organizacijami predvsem zaradi različne velikosti organizacij, panoge in števila zaposlenih. Boljši in bolj široko uporabljen podatek je zato bruto dodana vrednost na zaposlenega, ki ga primerjamo med podjetji iste panoge.

 

2.5 ROE IN DUPONT ANALIZA

Nekateri, predvsem tuji finančni analitiki kazalnik ROE imenujejo tudi »mati vseh kazalnikov«. ROE je angleška kratica za »return an equity«, oziroma slovensko donos na kapital. Pove nam, koliko evrov podjetje ustvari na vsak evro lastniškega kapitela. Pokaže torej uspešnost poslovodstva pri povečanju vrednosti družbe za lastnike.

Nadpovprečno visoka čista dobičkonosnost kapitala je odlična, če vrednost temelji na visoki učinkovitosti poslovanja. Če pa je ta vrednost visoka zaradi visoke zadolženosti, je to prej skrb vzbujajoča novica, kot razlog za veselje. Podjetji, ki sta dosegli enak čisti poslovni izid, pri čemer je eno močno zadolženo, drugo pa ni, nikakor nista v enakem položaju. Prvo je močno obremenjeno z odplačevanjem dolgov in izpostavljeno visokemu tveganju plačilne nesposobnosti. Ker pa visoka zadolženost podjetja hkrati pomeni, da lastniki poslovanja sodelujejo le z manjšim deležem, je pri enakem čistem dobičku dobičkonosnost kapitala takšnega podjetja visoka (Morec, 2013).

ROE zato včasih razdelimo na več delov s pomočjo DuPont analize. Na ta način dobimo popolnejšo sliko o vzrokih za povečanje ali zmanjšanje ROE. Hitro lahko na primer ugotovimo, ali se je ROE povečal zaradi višje zadolženosti ali zaradi uspešnejšega poslovanja.

Kazalnik ROE (dobiček/povprečni kapital) z Dupont analizo razbijemo na:

  • Kazalnik dobičkonosnosti prihodkov (dobiček/prihodki), ki nam pokaže učinkovitost poslovanja.
  • Kazalnik obračanja sredstev (prihodki/povprečna sredstva), ki nam pokaže, kako učinkovito uporablja organizacija sredstva za pridobivanje prihodkov.
  • Kazalnik finančnega vzvoda, oziroma multiplikator lastniškega kapitala (sredstva/kapital), ki nam pokaže, koliko ima podjetje sredstev na enoto lastniškega kapitala.

Na ta način lahko hitro ugotovimo, ali ROE v podjetju raste zaradi učinkovitejšega poslovanja in rasti prihodkov, ki jih ustvarimo s sredstvi, ali zaradi dodatnega zadolževanja in posledično zmanjšanja deleža kapitala v pasivi bilance stanja .

 

2.6 KAZALNIKI LIKVIDNOSTI

Kratkoročni koeficient likvidnosti nam pokaže razmerje med krakoročnimi bilančnimi postavkami in sicer ga dobimo tako, da kratkoročna sredstva delimo s kratkoročnimi obveznostmi. Že ta preprosta finančna analiza nam lahko kaže na morebitne težave organizacije pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Če je kazalnik manjši od 1, to pomeni, da podjetje na dan bilanciranja nima dovolj kratkoročnih sredstev, da bi poplačalo vse kratkoročne obveznosti. Za varnost poslovanja pa je pomembno, da ima podjetje več kratkoročnih sredstev kot obveznosti, še posebej, če ima med kratkoročnimi sredstvi tudi zaloge. Res je namreč, da se bodo trenutne zaloge prodale in na ta način spremenile v denar v obdobju praviloma krajšem od enega leta, toda organizacija mora vedno imeti določen del zalog in zato ima določena sredstva vedno vezana v zalogah (Finančni slovar).

To težavo odpravlja drug kazalnik, pospešeni koeficient likvidnosti. Dobimo ga tako, da od celotnih kratkoročnih sredstev odštejemo zaloge in dobljeno delimo s kratkoročnimi obveznostmi. Na ta način izvzamemo potencialno nelikviden del kratkoročnih sredstev.

Pomanjkljivost kazalnikov likvidnosti je tudi v tem, da ne pokažejo ročnosti sredstev in obveznosti znotraj obdobja. Organizacija ima lahko ustrezen koeficient likvidnosti, toda sredstva bodo zapadla šele v drugi polovici leta, obveznosti pa morda že januarja. Taka organizacija se bo morda kljub ustreznemu kazalniku likvidnosti spopadala z resnimi likvidnostnimi težavami.

Hitri koeficient likvidnosti pa pokaže razmerje med denarnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi. Če je vrednost tega kazalnika 1, pomeni, da lahko družba vse svoje kratkoročne obveznosti poplača z denarjem na računih. Ta koeficient je za upnike pomemben predvsem pri podjetjih v insolvenčnih postopkih, kjer je praviloma veliko sredstev nelikvidnih.

 

3. ZAKLJUČEK

Računovodska analiza je čudovito orodje, ki nam pomaga sprejemati boljše poslovne odločitve za prihodnost na podlagi podatkov iz preteklosti. Vendar samo, če se zavedamo pasti prehitrih sklepov na podlagi avtomatsko izračunanih kazalnikov. Analizo je potrebno delati premišljeno.

Ko analiziramo posamezno organizacijo, moramo najprej spoznati okolje, v katerem posluje. Zavedati se moramo, da so bili računovodski izkazi narejeni z določenim namenom, med drugim tudi z mislijo na to, kako bo organizacija videti v očeh tistega, ki jo bo analiziral. Ne sme nas zavesti preprostost izračuna posameznih kazalnikov, saj preproste matematične funkcije skrivajo različne pasti. Pri večini kazalnikov je možnih več različnih izračunov. Vedeti moramo tudi, da podatki samo enega poslovnega leta ne povedo dovolj, primerjati jih moramo v času in prostoru.

Ne glede na vse pomanjkljivosti, pa je analiza računovodskih izkazov nepogrešljiv pripomoček pri poslovnem odločanju.