Najpogostejše napake pri obračunu plač

Delodajalci so pogosto soočeni z dilemami ali opozorjeni s strani delavcev, glede obračuna in višine izplačila plače, ter njej pripadajočim dodatkov ali povračil. V nadaljevanju si bomo pogledali nekaj najpogostejšim jabolk spora s katerimi se srečujemo v praksi.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

Po 132. členu ZDR-1 delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, ob upokojitvi pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Do spora pogosto pride zaradi spregledanega, zelo pomembnega, prvega stavka tega člena, »Če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače.«

Drugi in tretji odstavek 55. člen Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije se glasi:

(2) Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina pod naslednjimi pogoji in v naslednjih višinah:

(3) Če se delavec upokoji v treh mesecih po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev in ima hkrati dopolnjenih 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi v višini štirih (4) povprečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma štirih (4) povprečnih plač delavca za pretekle tri (3) mesece, če je to za delavca ugodneje.

Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije navaja:

(2) Delodajalec je delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob izplačilu zadnje plače oziroma nadomestila plače dolžan izplačati odpravnino najmanj v višini ene povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.

(3) Delodajalec je delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji prej ali najkasneje šestdeset dni po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, ali se invalidsko upokoji, ob izplačilu zadnje plače oziroma nadomestila dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.

Potrebno je upoštevati Načelo ugodnosti za delavca (in favorem laboratoris), ki Izraz “če ni določeno drugače” v delovnem pravu interpretira izključno tako, da je “drugače” lahko urejeno le v korist delavca.

DODATEK ZA DELOVNO DOBO

Zakon o delovnih razmerjih določa pravico do dodatka, medtem ko njegovo višino in osnovo za izračun opredeljujejo posamezne kolektivne pogodbe ali interni akti podjetja.

Višina dodatka najpogosteje znaša 0,5% osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. Glede na dejavnost se procent dodatka lahko razlikuje glede na delovno dobo opravljeno pri zadnjem delodajalcu in drugih delodajalcih.

Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost na primer določa:

Delavec je upravičen do dodatka za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu v višini 0,25 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, dosežene od prehoda na nov plačni model pri delodajalcu dalje.

Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti navaja obračun dodatka za zaposlene po 1.1.2016:

1. Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem od vključno 1. 1. 2016 dalje, je dokler je neprekinjeno zaposlen pri tem delodajalcu, za vsako dopolnjeno leto delovne dobe pri delodajalcu, upravičen do dodatka za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu v višini 0,5 % od osnovne plače.
2. Če se je delavec zaposlil pri delodajalcu od vključno 1. 1. 2016 do vključno 31. 12. 2020, je poleg dodatka za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu upravičen tudi do dodatka za skupno delovno dobo.
3. Odstotek dodatka za skupno delovno dobo je odvisen od datuma nastopa zaposlitve pri delodajalcu:

• če se je delavec pri delodajalcu zaposlil od vključno 1. 1. 2016 do vključno 31. 12. 2016 je za vsako leto skupne delovne dobe, ki jo je pridobil do 31. 12. 2015, upravičen do 0,5 % osnovne plače,
• če se je delavec pri delodajalcu zaposlil od vključno 1. 1. 2017 do vključno 31. 12. 2017 je za vsako leto skupne delovne dobe, ki jo je pridobil do 31. 12. 2015, upravičen do 0,4 % osnovne plače,
• če se je delavec pri delodajalcu zaposlil od vključno 1. 1. 2018 do vključno 31. 12. 2018 je za vsako leto skupne delovne dobe, ki jo je pridobil do 31. 12. 2015, upravičen do 0,3 % osnovne plače,
• če se je delavec pri delodajalcu zaposlil od vključno 1. 1. 2019 do vključno 31. 12. 2019 je za vsako leto skupne delovne dobe, ki jo je pridobil do 31. 12. 2015, upravičen do 0,2 % osnovne plače,
• če se je delavec pri delodajalcu zaposlil od vključno 1. 1. 2020 do vključno 31. 12. 2020 je za vsako leto skupne delovne dobe, ki jo je pridobil do 31. 12. 2015, upravičen do 0,1 % osnovne plače,
• če se je delavec pri delodajalcu zaposlil od vključno 1. 1. 2021 dalje, do dodatka za skupno delovno dobo ni upravičen.

Ker zakon nima definicije, je sodna praksa izoblikovala enotno stališče: delovna doba je čas, prebit v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi. To stališče pa izključuje obdobje, ko je oseba opravljala samostojno dejavnost. Zato je ponovno potrebno preveriti kaj govori kolektivna pogodba, ki po navadi opredeljuje ali z delovno dobo razume ožji pomen, kot ga opredeljuje Vrhovno sodišče ali razširjenega, ki lahko delovno dobo enači s pokojninsko dobo.

DELNA OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV DELODAJALCEV ZA STAREJŠE DELAVCE

Določba 156. člena ZPIZ-2 določa, da so zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev oproščeni plačila prispevkov delodajalcev v višini 30% za zaposlene, ki so dopolnili 60 let starosti.

Pozorni moramo biti pri obračunu plače za osebe, ki pri delodajalcu zraven delovnega razmerja, izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje tudi na podlagi 16. člena ZPIZ-2 (družbeniki – poslovodne osebe), za katere ta oprostitev ne velja in je ne smemo upoštevati.