Ali je samostojni podjetnik tudi lahko prekerni delavec?

Mojca opravlja dela in naloge poslovne sekretarke v podjetju. V službo prihaja vsak dan ob dogovorjenem času. Njeno delovno mesto je sistematizirano. Odsotnosti usklajuje z vodstvom podjetja. Mojca je samostojna podjetnica in mesečno pošilja podjetju račun za svoje storitve. Obdavčena je po sistemu dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in plačuje dohodnino v višini 4 % od prihodkov.  Socialne prispevke plačuje sama in mesečno oddaja obrazec OPSVZ na FURS.

Igor je vodstveni delavec v podjetju. Ima 1.000 € osnovne bruto plače. V podjetju opravlja dela in naloge vodje obrata. Igor je tudi samostojni podjetnik (dopolnilna dejavnost). V popoldanskih urah za podjetje, v katerem je zaposlen, opravlja  storitve urejanja spletne strani. To delo ni sistematizirane in ni del pogodbe o zaposlitvi. Za te storitve mesečno izstavlja podjetju račun v znesku 1000 €.

Opisana primera povzemata v praksi precej pogosti situaciji.  Zaradi ugodne obdavčitve je tak način sodelovanja velikokrat v interesu tako delodajalca, kot tudi »delavca«. Seveda pa se pojavlja vprašanje, ali je tak način sodelovanja pravilen, oziroma ali je kakorkoli sporen z davčnega in delovno pravnega vidika.

Vsak, ki se sprašuje o tem, bi moral odgovoriti na naslednja vprašanja:
1. Ali ste kot fizična oseba registrirali status s.p., čeprav boste kontinuirano opravljala dela po pogodbi le za eno podjetje oziroma drug poslovni subjekt?

2. Ali se delo v teh primerih opravlja v delovnih prostorih podjetja, v delovnem času, ki velja za ostale zaposlene, 8 ur dnevno, pri tem pa kot  s.p. uporabljate delovno opremo in ostala delovna sredstva podjetja (npr. delovne pripomočke, potrošni material, računalnik, službeni avto itd.), ob tem pa za uporabo teh sredstev ne plačujete najemnine?

3. Ali poleg tega delo opravljate po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe podjetja, ki vam omogoča delo pri svojih strankah in kot s.p. v teh primerih praviloma tudi ne smete opravljati iste dejavnosti, s katero se ukvarja podjetje za svoj račun, niti za račun katere druge pravne ali fizične osebe, ampak le za račun in v imenu podjetja (konkurenčna prepoved)?

4. Ali morate storitve opravljati sami in jih ponujati strankam po ceniku podjetja, odsotnost z dela pa morate usklajevati z vodstvom podjetja?

5. Ali je plačilo dogovorjeno po učinku na podlagi izstavljenega računa enkrat mesečno?

6. Ali vam podjetje kot s.p.-ju izplačuje dohodek, ki vam predstavlja glavni in v večini primerov tudi edini vir dohodka?

Če ste na večino ali vsa vprašanja odgovorili pritrdilno,  je zelo verjetno, da ste v odnosu do svojega naročnika (podjetja) v odvisnem razmerju.

Kaj pravi zakon o delovnih razmerjih?
Zakon o delovnih razmerjih obravnava pojem ekonomsko odvisne osebe v 213. členu ZDR-1, kjer pravi, da je ekonomsko odvisna oseba samozaposlena oseba – s.p., ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo za drugo podjetje. Podjetnik je lahko ekonomsko odvisna oseba, če sam ne zaposluje delavcev in če najmanj 80 % svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika. V 214. Členu ZDR-1 je predvideno omejeno delovno pravno varstvo ekonomsko odvisnim osebam (med drugim prepoved diskriminacije, zagotavljanje minimalnih odpovednih rokov, prepoved odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih razlogov…)
Status ekonomsko odvisne osebe podjetniku kljub temu, da izpolnjuje vse pogoje, ne pripada avtomatsko. Da je podjetnik upravičen do statusa ekonomsko odvisne osebe (in s tem zgoraj navedenih pravic), mora po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta obvestiti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisen, o pogojih, pod katerimi deluje, tako da naročniku posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti.

Kaj pa davčna zakonodaja?
Zakon o dohodnini v 35. členu pravi, da se za odvisno razmerje šteje tako delovno razmerje kot tudi vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načina opravljanja dela ali storitev, plačila za opravljeno dela ali storitev, zagotavljanja sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih pravic ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo,.

FURS je v davčnih inšpekcijskih nadzorih ugotovil, da :
– So delodajalci svojim zaposlenim izplačevali dodatne dohodke na podlagi računov, ki so jih ti zaposleni izdali kot s.p.;
– Sklenjene pogodbe o poslovanju med naročnikom in s.p. so bili le navidezni posli, pri katerih se njena dejanska vsebina razlikuje od njene oblike, ker so zaposleni opravljali enako delo kot je bilo določeno v pogodbi o zaposlitvi, nad redno delovno obveznostjo;
– So bili delavci zaposleni za krajši delovni čas in za minimalno plačo, hkrati pa so imeli še status s.p, na podlagi katerega so delodajalcu mesečno izdajali račun za opravljene storitve v višjem znesku, kot je znašala plača za krajši delovni čas.
Vsa ta izplačila je FURS na podlagi zgornjih ugotovitev prekvalificiral v dohodke iz delovnega razmerja, od katerih je bila odmerjena akontacija dohodnine in vsi prispevki za socialno varnost. Po mnenju FURS-a in v skladu z 5. in 74. členom ZdavP-2 se vsi dohodki se vrednotijo po svoji ekonomski vsebini in navidezni posli ne vplivajo na obdavčenje.

Za konec
Pravno formalna ureditev razmerja, v katerem fizična oseba za delodajalca opravlja delo v statusu samostojnega podjetnika (v nadaljevanju: s.p.), če gre v njunem razmerju dejansko za odvisno pogodbeno razmerje, ni zakonita. Delodajalec mora skleniti pogodbo o zaposlitvi s fizično osebo, ki delo zanj opravlja v razmerju, ki ima elemente delovnega razmerja.

Ali poenostavljeno  z drugimi besedami– če se določen del dohodkov, ki bi morali biti  izplačani kot plača zaposlenemu izplačuje na račun njegovega statusa s.p., se ti dohodki obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja z vsemi pripadajočimi dajatvami (akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost).
Torej – če bo davčni inšpektor obiskal delodajalca Mojce ali Igorja iz začetka tega prispevka, je velika verjetnost, da bo njune dohodke prekvalificiral v dohodke iz delovnega razmerja in jih dodatno obdavčil.