Danilo Brun

”Sistem vodenja kakovosti po zahtevah standarda ISO 9001 je lahko zelo koristno orodje za vodenje podjetja, če se vodstvo organizacije v praksi odloči uporabiti to orodje. Če pa mu vzpostavitev sistema ter certifikacija s strani neodvisne institucija predstavlja le dodatno časovno in finančno breme, ki ga ne zna opravičiti, je zgrešilo namen, ki izhajajo iz zahtev standarda.

Najprej je potrebno razložiti, da je bil standard v prvi izdaji leta 1987 izdan z namenom, da opredeli osnovna pravila odnosa med odjemalcem in dobaviteljem. V osnovi je predstavljal zahteve odjemalcev, ki jih mora dobavitelj spoštovati, da bo ta odnos deloval v obojestransko korist. V ta namen je bila vzpostavljena certifikacijska shema, ki je omogočila širok razmah certificiranja, od industrijskih podjetij do storitvenega sektorja, vključno z javnim sektorjem (zdravstvo, šolstvo … javna uprava itd.).

Ko je standard v svoji tretji izdaji (leta 2000) uvedel t.i. procesni pristop in še izraziteje v ospredje postavil zahtevo po nenehnem izboljševanju procesov, je bilo v svetovni praksi zaznati velik premik od formalnega k vsebinskemu razumevanju zahtev standarda. Tudi certifikacijske hiše se vse bolj usmerjamo v presojanje uspešnosti delovanja procesov (in s tem k presoji uspešnosti poslovanja ter dvigu kakovosti izdelkov in storitev) kot formalnemu preverjanju dokumentacije …

Naj zaključim z ugotovitvijo, da je ISO 9001 v času svojega obstoja doživel že veliko kritik, pa se je vseeno obdržal in se širi še naprej. To je po ugotovitvah državnih standardizacijskih organov najbolje prodajan standard, kar je jasen znak njegove uspešnosti. To potrjuje tudi precej preko milijon certificiranih organizacij v celotnem svetu.”