Računovodstvo Biro Bonus
Za ugotavljanje davčno priznanih in davčno nepriznanih odhodkov se uporablja Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2), konkretneje 29. člena, ki določa sledeče:
a) priznani odhodki so odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov. To pomeni, da morajo biti neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in so posledica opravljanja dejavnosti.
b) nepriznani odhodki so odhodki:
1. ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,
2. imajo naravo zasebnosti ali če niso skladni z običajno poslovno prakso.
Če podjetje nabavi oblačila, obutev, luksuzne izdelke priznanih blagovnih znamk (zlatnino, ure, torbice), turistične aranžmaje in podobno, za katere obstaja verjetnost, da niso v zvezi z opravljanem dejavnosti, lahko ti nakupi predstavljajo neupravičeno zniževanje davčne osnove za davek od dohodka pravnih oseb, neupravičen odbitek DDV-ja ali pa neustrezno dohodninsko obravnavo fizičnih oseb.
Kaj štejemo med delovno obleko in obutev?
Nakup poslovne obleke direktorja ali komercialista, ima naravo zasebnosti in ni neposredni pogoj za opravljanje dejavnosti, zato strošek nakupa praviloma ni davčno priznan odhodek. Poslovna obleka bi bila lahko davčno priznana le v primeru, da bi se zaposlenemu ali direktorju obračunala boniteta. Od njene vrednosti se obračunajo in plačajo vsi predpisani davki in prispevki.
Nakup zaščitne opreme mehanika pa lahko brez dvoma štejemo med davčno priznane odhodke podjetja.
Za uslužbenca, ki dela na recepciji in je za to delovno mesto predpisana uniforma, so stroški nakupa uniforme davčno priznan odhodek.
Kako potem opredeliti delovno obleko, da bo davčno priznan strošek?
V kolikor imate naravo svoje dejavnosti, da ob tem potrebujejo zaposleni (ali podjetnik sam) zaščito telesa (ali delov telesa), opredelite zaščitna sredstva, obleko, obutev, uniformo v Oceni tveganja oz. v Izjavi o varnosti in zdravja pri delu oz. v Sistemizaciji delovnih mest.
Stroški letalskih kart in nočitev
Stroški letalskih kart in hotela se štejejo za davčno priznane, v kolikor so izpolnjeni pogoji, da se za ugotavljanja dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov.
To pomeni, da je strošek, ki nastane v zvezi s prevozom oseb, ki sodelujejo pri dejavnosti podjetja kot je sejem, obisk poslovnih strank, predstavitev novega proizvoda, skladen z običajno poslovno prakso in je neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti (kot je marketinška dejavnost) davčno priznan.
Račun za potovanje v eksotične kraje je davčno nepriznan strošek.
Ali je rezervacija termina v fitnes centru za svoje zaposlene in poslovne partnerje priznan strošek podjetja?
V primeru, ko podjetje nudi takšne ugodnosti zaposlenim gre za boniteto, je ta strošek davčno priznan, v kolikor so odvedeni tudi akontacija dohodnine in vsi prispevki. Odbitek vstopnega DDV iz naslova bonitete ni mogoč.
Ko pa podjetje to nudi svojim poslovnim partnerjem pa gre za darilo, zato je odvisno od višine le-tega. Poslovna darila do višine 42 € niso obdavčena z dohodnino, vstopni DDV pa je mogoče odbiti le do zneska 20 €. V obeh primerih gre za strošek reprezentance, torej je davčno priznan strošek 50%.
Darila otrokom in zaposlenim
Nekatere bonitete niso obdavčene z dohodnino, so pa vseeno davčno priznani odhodki:
– darilo otroku do starosti 15 let in do vrednosti 42 € v mesecu decembru
– darilo zaposlenim, ki niso redna in pogosta in vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 €
Furs opozarja: Drage ure in nakit niso strošek podjetja.
Za konec vas obveščamo, da je Finančna uprava na podlagi 39. člena Zakona o davčnem postopku pridobila podatke od izbranih dobaviteljev, ki prodajajo takšne vrste blaga in storitve, ki so pretežno namenjeni za zasebne namene. Pod drobnogled so se znašli številni, ki so morda opravili sumljiv zasebni nakup na strošek podjetja.
Na Fursu pozivajo zavezance, ki so (ne)vede kršili pravila, naj ustrezno obračunajo davke in prispevke ter vložijo popravke napovedi in samoprijavo, saj bodo morali v nasprotnem primeru plačati tudi kazen.
