Računovodstvo Biro BonusVeliko davčnih zavezancev je v zadnjih letih postalo žrtev tako imenovanih »missing traderjev«, davčnih utajevalcev, ki poslujejo v davčnih vrtiljakih.
Po načelu solidarne odgovornosti izgube velikokrat utrpijo tudi ne neposredno udeleženi, pošteni davčni zavezanci, ki so bili premalo previdni.
Poenostavljena shema davčnega vrtiljaka:
Podjetje B v zgornjem primeru je missing trader, ne plačuje obračunanega DDV državi. Ko davčni organ to ugotovi, podjetje B ne obstaja več. Po načelu solidarne odgovornosti lahko davčna uprava obračunani DDV zahteva od ostalih udeležencev verige, najverjetneje od podjetja D (ali podjetja C).
Davčni zavezanec, ki ni goljuf, bo po načelu solidarne odgovornosti moral vrniti DDV, če je »vedel ali bi moral vedeti«, da posluje z goljufom.
V nadaljevanju navajamo, kako to »vedenje« razlaga DURS.
»Pojem “vedeti oziroma bi moral vedeti” je mogoče uporabiti v primerih, ko davčni zavezanec pri sklepanju poslov:
• namenoma prezre določene okoliščine oz. posluje z enim “zaprtim”očesom ali
• namenoma oziroma nepremišljeno ne izvede poizvedb oziroma preveritev, ki bi jih poštena in razumna oseba naredila;
• obstaja vedenje o okoliščinah posla, ki pošteni in razumni osebi kažejo na to, da gre pri določenem poslu za goljufijo oziroma davčno utajo ali
• obstaja vedenje o okoliščinah posla, ki bi pri pošteni in razumni osebi sprožila poizvedbe oziroma preveritve.
Davčna uprava bo torej v postopkih pri davčnih zavezancih, pri katerih je bil uveljavljen vstopni DDV na podlagi goljufije na podlagi prej navedene sodbe sodišča ES zavrnila pravico do odbitka vstopnega DDV, ob pogoju, če bodo pri davčnem zavezancu ugotovljeni sledeči dokazi oziroma okoliščine:
• da je davčni zavezanec vedel, da je določena transakcija povezana z goljufijo,
ali
• da je davčni zavezanec namenoma prezrl dejstva, ki dokazujejo, da so transakcije povezane z utajo,
ali
• da pri transakciji obstajajo okoliščine oziroma povezane okoliščine, ki bi razumnemu davčnemu zavezancu govorile, da so določene transakcije povezane z goljufijo,
in
• da davčni zavezanec v tem primeru ni izvedel nobenih poizvedb oziroma
• da so bile poizvedbe sicer izvedene, vendar se je davčni zavezanec zadovoljil z odgovori, ki ne bi zadovoljili razumnega davčnega zavezanca.
Uspeh postopka je vsekakor odvisen od zbranih dejstev in dokazov v postopku. O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, odloči uradna oseba, pooblaščena za odločanje v upravni stvari, po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
KATERI INDIKATORJI KAŽEJO NA TO, DA JE DOLOČENA TRANSAKCIJA POVEZANA Z UTAJO DDV TIPA “MISSING TRADER” OZIROMA DAVČNO UTAJO TIPA “VRTILJAK«
a.) Značilnosti dobavitelja
• Dobavitelj je novoregistrirani davčni zavezanec za DDV (novoregistrirani zavezanec za DDV je zavezanec v prvih dvanajstih mesecih poslovanja od pridobitve DDV številke);
• Dobavitelj svoje dejavnosti ne oglašuje (časopisi, TV, radio, internet, …)
• Dobavitelja nima nobenih referenc (zgodovine) glede ponujenih poslov;
• Zakoniti zastopnik družbe je mlajša oseba, brez ustreznih strokovnih znanj o poslu, ki ga ponuja;
• Zakoniti zastopnik je tuj državljan;
• Dobavitelj ni registriran oziroma nima ustreznih dovoljenj za izvajanje določenih poslov;
• Dobavitelj je brez ustreznih sredstev za izvajanje ponujenih poslov
o nima ustreznih oziroma sploh nima poslovnih prostorov,
o nima osnovnih sredstev za izvajanje takšne dejavnosti,
o nima zaposlenih delavcev oz. nima ustreznega števila zaposlenih, glede na obseg in vrsto dela;
b.) Značilnosti transakcije (posla):
• Ponudba za veliko vrednost poslov (dobav) brez formalne pogodbe, v kateri se natančneje dogovorijo pravila sklepanja poslov in odgovornosti strank;
• Dobavitelj ponuja posel, v katerem zavezanec (prejemnik) ne nosi nobenega tveganja;
• Blago je brez ustrezne specifikacije za tržišče na katerega se dobavlja (npr. avtomobili delani za slovenski trg se dobavljajo v Anglijo – navidezna dobava);
• Dobavitelj zahteva neobičajne plačilne pogoje:
o zahteva po takojšnjem plačilu (pogosta pri plačilu fiktivnih računov),
o zahteva po predplačilu (pogosta pri prodaji avtomobilov),
o ne zahteva plačila preden zavezanec ne dobi plačilo od svojega kupca, oziroma ne zahteva plačila pred vračilom DDV s strani države (pogosto kombinirano s plačevanjem DDV po plačani realizaciji),
o zahteva po plačilu z gotovino (pogosto pri prodaji avtomobilov),
o nerazumna zahteva po plačevanju tretji osebi oziroma offshore družbi (asignacije);
• Blago, ki je predmet ponujenega posla je t.i. tvegano blago, ki se največkrat pojavlja v utajah DDV;
• Enaka cena blaga (marža) ne glede na količino dobavljenega blaga (ni običajnih količinskih popustov);
• Blago s specifikacijo, ki se ne more uporabljati v Sloveniji;
• Pot blaga in pot računov iz nerazumljivih razlogov različna.
c.) Značilnosti komunikacije oziroma naročanja blaga oziroma storitev:
• Komunikacija s podjetjem je možna samo preko mobilnega telefona;
• Telefonska številka ni objavljena v telefonskem imeniku;
• Po določenem času je telefonska številka dobavitelja nedosegljiva (ne obstaja več);
• Komunikacija vedno z eno in isto osebo, ki se predstavi samo po imenu;
• Nenavadna metoda naročanja in fakturiranja blaga glede na ustaljeno poslovno prakso.
Navedena lista indikatorjev ni končna lista indikatorjev, ki kažejo na možnost goljufije DDV, ampak je pri uporabi navedenih indikatorjev potrebno uporabljati “zdrav razum”in biti pri sklepanju poslov z neznanimi osebami v osnovi nezaupljiv.
KAKO PREPOZNATI “MISSING TRADER” PODJETJE?
Za t.i. neplačujoči gospodarski subjekt oziroma “missing trader” podjetje so značilni sledeči pokazatelji oziroma indikatorji:
• tipično “papirna”družba (obstaja samo na papirju);
• praviloma nastane iz “speče”družbe, ki si pridobi identifikacijsko številko za namene DDV – v večini primerov je to t.i. novoregistrirani zavezanec za DDV
• v določenih primerih družba formalno sploh ne obstaja, ampak se za namene utaje, zlorabi identifikacijska številka za namene DDV drugega davčnega zavezanca;
• resnični lastnik (ustanovitelj) družbe oziroma zakoniti zastopnik je skrit za t.i. “slamnatim” lastnikom oziroma direktorjem;
• zakoniti zastopnik družbe je tujec;
• sedež družbe na naslovu na stanovanjskem naslovu (stanovanjski blok, hiša);
• nima primernih poslovnih prostorov oziroma skladišč za svojo dejavnost (manipuliranje blaga);
• na prijavljenem sedežu poslovanja ne obstaja nobena označba družbe oziroma se ne izvaja nobena aktivnost;
• praviloma se pojavljajo v večjih urbanih središčih (mestih), kjer je manjša možnost odkritja goljufije;
• deluje na področju t.i. tveganih dejavnosti oziroma izvaja vse možne oziroma želene “dejavnosti«;
• ne oglašuje svoje dejavnosti – ni znan širši javnosti (ni podatkov na internetu, časopisih, telefonskih imenikih ….) in nima nobenih referenc na določenem področju delovanja (npr. gradbeništvo);
• nima zaposlenih delavcev;
• zakoniti zastopnik je ponavadi mlajša oseba od 20 do 28 let in tudi nima nobenih profesionalnih znanj oziroma izkušenj s produkti, ki jih kupuje in prodaja;
• osebe, ki sklepajo posle s strani “missing trader” podjetja se predstavljajo samo z imenom (včasih tudi lažnim);
• hitet in močan porast prometa v zelo kratkem času v začetku poslovanja (nenormalni poslovni cikel podjetja);
• življenjska doba družbe je kratka in sicer od 3 do 6 mesecev (registracija za DDV);
• nenadna sprememba dejavnosti podjetja, lastnikov oziroma direktorjev družbe;
• velike vrednosti na izdanih računih (primer pri fiktivnih računih);
• veliki in hitri transferji denarja na obstoječih transakcijskih računih;
• poslovanje z gotovino – gotovinsko plačevanje in dvigovanje visokih zneskov gotovine s transakcijskih računov;
• obstaja samo mobilna številka telefona (ni stacionarne telefonske številke), ki po določenem času ni več dosegljiva (ne obstaja več);
• sumljivo nizka vrednost blaga, za katerega je znana tržna cena in ga je mogoče prodati na trgu po tržni ceni (primer: motorna vozila);
• glavnino blaga nabavlja oziroma pridobiva iz drugih držav članic oziroma je blago neznanega izvora (primer: motorna vozila, odpadne surovine, naftni derivati);
• nenavadna metoda naročanja in fakturiranja blaga (primer: gradbeništvo);
• plačevanje tretji stranki (papirne kompenzacije, asignacije);
• račun, plačilo in prevoz blaga se ne ujemajo;
• ne vodi poslovnih knjig in davčnih evidenc;
• ne predlaga obračunov DDV in ga tudi ne plačuje.
