Če kot davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, kupujete nepremičnino, ki se v skladu z zakonom o davku na dodano vrednost ne šteje kot nova, od drugega davčnega zavezanca, imate praviloma dve možnosti:
- praviloma je tak promet oproščen plačila DDV, plačati pa morate 2 % davek na promet nepremičnin (DPN).
- lahko pa s prodajalcem podata pisni izjavi, da bosta pri prodaji obračunala DDV. V tem primeru v skladu s 76. a členom DDV obračuna kupec po načelu obrnjene davčne obveznosti. Ker se DDV in davek na promet nepremičnin izključujeta, se v tem primeru DPN ne plača.
Zakaj bi se davčna zavezanca lahko odločila za drugo možnost?
- S plačilom DDV, ki si ga kupec lahko odbije, se izognemo plačilu davka na promet nepremičnin. Le-ta je res samo 2 %, vendar je strošek in si ga ne moremo obiti. Poleg tega seveda 2 % od velikih vrednosti nepremičnin nikakor ni zanemarljiv znesek.
- Prodaja nepremičnine z DDV je vsekakor velikokrat interes prodajalca. V kolikor je namreč nepremičnino pridobil z DDV, ki si ga je odbil, in od pridobitve še ni minilo 20 let, bi v primeru prodaje brez DDV moral sorazmerni del vstopnega DDV vrniti.
Razmislek za kupca – nakup nepremičnine z DDV, ga zavezuje enako, kot je do tedaj zavezoval prodajalca. V kolikor nepremičnine ne bo 20 let uporabljal za obdavčljivo dejavnost, bo moral sorazmerni del DDV vrniti!!!