Računovodstvo Biro BonusV Sloveniji obstaja zelo veliko društev in drugih neprofitnih organizacij, ki prav gotovo dvigujejo raven zavesti in pa tudi kvalitete življenja prebivalstva. Delovanje takih organizacij je med drugim tudi eden od pokazateljev življenjske ravni v določenem okolju.
Cilj in namen neprofitne organizacije ni pridobivanje dobička, pa vendar za svoje delovanje potrebujejo denar. Poleg sredstev, ki jih pridobijo od članov ter od državnih organov, je zelo pomemben vir financiranje tudi sodelovanje z gospodarstvom, ki praviloma poteka preko dveh kanalov sponzorstva ali donacij.
Torej – čeprav osnovni namen sodelovanja gospodarske organizacije z neprofitno ni v materialnih koristih, je prav, da gospodarska organizacija ve, na kakšne načine lahko sodeluje in kakšne so posledice posameznih načinov.
Sodelovanje med gospodarsko organizacijo in neprofitno organizacijo lahko poteka preko sponzorstva ali dajanja donacij. Sponzorstvo je pravo poslovno sodelovanje, kjer se v zameno za sredstva sponzorju namenijo vedno natančno določene storitve ali blago. Običajno v zameno za sredstva prejemnik oglašuje sponzorjevo ime. Pri tem je pomembno, da se pogodbeni stranki natančno dogovorita o višini sponzorskih sredstev in načinu njegove promocije ali drugih aktivnosti. Z davčnega vidika je za dajalca to vedno davčno priznan strošek, v vidika prejemnika pa pridobitni prihodek. Dajalec zato običajno raje posega po tej obliki sodelovanja, prejemnik pa ima raje donacije.
Donacije so na drugi strani brezpogojni prispevki v naravi ali denarju, ki jih dobiva nepridobitna organizacija od fizičnih ali pravnih oseb brez obveznosti vračila in se ne nanašajo na blago ali storitve. Pri prejemniku gre za nepridobitni prihodek, pri dajalcu pa je to vedno najprej davčno nepriznan strošek, ki ga lahko kasneje uveljavlja kot olajšavo. Da bi gospodarska organizacija lahko uveljavljala donacijo kot olajšavo (njen davčni učinek bi bil v tem primeru 0), morajo biti izpolnjeni trije pogoji:
• dajalec mora imeti pozitivno davčno osnovno,
• višina ne presega 0,3 %, oziroma 0,5 % ustvarjenih obdavčljivih prihodkov,
• donacija je bila dana organizacijam registriranim za humanitarne, invalidske, socialno-varstvene, dobrodelne, kulturne, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, ekološke, športne, religiozne ali prostovoljske (0,3%), ter prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu ter kulturnim organizacijam (0,5%).
Če torej zaključimo – odločitev o doniranju ali sponzorstvu bi morala biti v prvi vrsti moralna, nato marketinška in šele na koncu davčna. Iz stališča marketinga je verjetno boljša odločitev sponzorstvo, torej neka oblika reklamiranja. S stališča davkov pa je odločitev odvisna od vašega davčnega položaja. Če poslujete pozitivno in imate pozitivno davčno osnovo, je iz davčnega vidika bolje donirati, saj je za vas transakcija nevtralna, pri prejemniku pa ni obdavčena kot pridobitni prihodek.
