Poletje je čas prireditev, ki jih organizirajo razna društva in druge nepridobitne organizacije. Jim želite pomagati in si hkrati zmanjšati davčno osnovo? Preberite, kakšna je razlika med donacijami in sponzorstvom.
Ključna razlika med donacijami in sponzorstvom je, da pri donaciji ne pričakujemo od prejemnika nobene protiusluge, medtem ko s sponzorstvom dejansko plačamo opravljeno storitev reklamiranja. Zato je tudi davčni vidik obeh precej različen.
Donacije so izplačila v denarju ali v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, zdravstvene, znanstvene, vzgojno izobraževalne, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene. Donacije so davčno nepriznan strošek, vendar so pod določenimi pogoji hkrati davčna olajšava, tako da v tem primeru znižujejo davčno osnovo. Donacije so davčno priznana olajšava le, če so plačane rezidentom Slovenije ali rezidentom drugih držav članic EU in Evropskega gospodarskega prostora (razen Liechtensteina), ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje naštetih dejavnosti kot nepridobitnih. Donacija dana posamezniku, ki je na primer doživel naravno nesrečo, torej ni davčno priznana olajšava. Medtem ko je humanitarna pomoč, nakazana Rdečemu križu ali Karitasu, priznana.
Donacije so lahko davčna olajšava v višini 0,3% vseh”davčno priznanih” prihodkov v davčnem letu. Znesek donacije ni omejen. V kolikšni višini pa bo ta donacija tudi davčno priznan odhodek, je odvisno od ustvarjenih prihodkov v davčnem obdobju. Neizkoriščeni del te olajšave se ne prenaša v naslednja obdobja.
Donacija se prizna kot dodatna olajšava do zneska 0,2% obdavčenega prihodka v primeru, da gre za plačila rezidentom ustanovljenim za kulturne namene in za izplačila društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu. Neizkoriščeni del te olajšave lahko davčni zavezanec prenese in koristi v naslednjih treh davčnih obdobjih.
Sponzorstvo pa je dejansko plačilo za opravljeno storitev (npr. oglaševanje, promocija…). V tem primeru gre za pogodbeni odnos med sponzorjem in sponzoriranim (kulturnim društvom, športnim društvom, šolo, ipd). Za sponzorstvo mora biti sklenjena pogodba, ki vsebuje natančen opis načina in obsega izvedbe ter vrednost opravljene storitve. Sponzoriranec mora sponzorju po izpolnitvi pogodbeno dogovorjenih obveznosti izstaviti račun. V tem primeru je sponzorstvo z davčnega vidika v celoti priznan strošek.