Računovodstvo Biro Bonus
Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida sta dokumenta, ki prikazujeta osnovne podatke o poslovanju podjetja.
Izkaz poslovnega izida prikazuje prihodke in odhodke ter razliko med njimi, pove, ali je bilo naše poslovanje v določenem časovnem obdobju dobičkonosno ali smo poslovali z izgubo.
Bilanca stanja nami prikazuje kumulativno stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev na točno določen dan, zato lahko rečemo, da je to temeljni računovodski izkaz.
Podjetje za opravljanje svoje dejavnosti potrebuje sredstva, to je premoženje podjetja v obliki stvari, pravic, denarja. Sredstva spreminjajo svojo pojavno obliko, torej se preoblikujejo. Ena se spreminjajo počasneje, druga hitreje in jih zato razvrščamo med stalna ali dolgoročna sredstva in gibljiva ali kratkoročna sredstva. Za stalna sredstva je značilno, da jih uporabljamo dalj kot eno leto, gibljiva sredstva pa do enega leta.
Viri sredstev pa nam odgovarjajo na vprašanje, od kod sredstva, oziroma čigavo je premoženje. Do vseh virov ima podjetje obveznosti, ene je treba vrniti, za druge poskrbeti, da ohranijo svojo vrednost in da se kapitalizirajo. Kapital, ki ga ni potrebno vrniti, imenujemo lastni viri, druge vire, ki se vračajo, pa uvrščamo med tuje vire ali dolgove, po roku zapadlosti pa jih ločimo na kratkoročne in dolgoročne obveznosti. Lastne vire imenujemo z eno besedo kapital, tuje pa dolgovi.
Pa poglejmo iz katerih postavk je sestavljena bilanca stanja:
1. SREDSTVA ali aktivne postavke se delijo na:
a) Dolgoročna sredstva – stalna sredstva
– osnovna sredstva, dolgoročne finančne naložbe in poslovne terjatve,
b) Kratkoročna sredstva – gibljiva sredstva
– zaloge, kratkoročne finančne naložbe in poslovne terjatve ,
– denarna sredstva, ter aktivne časovne razmejitve.
– Izvenbilančna sredstva
2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV ali pasivne postavke, kamor sodijo:
– Kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, dobiček in izgube
– Rezervacije, dolgoročne finančne in poslovne obveznosti
– Kratkoročne poslovne in finančne obveznosti ter pasivne časovne razmejitve
– Izvenbilančne obveznosti
Pogosto želimo odgovor na vprašanje ali bo podjetje sposobno poplačati svoje obveznosti. Bilanca stanja nam nudi veliko informacij, poglejmo jih nekaj:
1. Pomembno je razmerje med dolgoročnimi sredstvi in dolgoročnimi viri, kar pomeni, da morajo biti dolgoročna sredstva financirana z dolgoročnimi viri in kratkoročna sredstva s kratkoročnimi viri. Npr. če je vir financiranja osnovnih sredstev kapital, je to zelo kvaliteten vir, saj praktično nima roka zapadlosti. Če pa je vir financiranja dolgoročno posojilo, pa je kvaliteta tega financiranja odvisna od roka vračila posojila.
2. Izračunana razlika med vsemi sredstvi podjetja in vsemi obveznostmi, na dve primerjalni obdobji, nam pokaže neke vrste dobiček oz. vseobsegajoči donos kapitala.
3. Aktivne časovne razmejitve in neopredmetena osnovna sredstva – možnih je največ manipulacij, tu je lahko tudi skrita izguba.
4. V rezervacijah in pasivnih časovnih razmejitvah pa se lahko skriva potencialni dobiček.
5. Če se skupna vrednost osnovnih sredstev v posameznem letu zniža, to pomeni, da podjetje nič ne vlaga v posodobitve. Lahko pa se zniža tudi zaradi prodaje nepotrebnih osnovnih sredstev.
6. Če je podjetje glede na pretekla leta povečalo zaloge ob nespremenjeni prodaji, lahko pomeni, da izdelki ostajajo na policah, ker podjetje ni konkurenčno, kar je slab pokazatelj.
7. Večji kot je delež lastniškega kapitala, bolj je varno poslovati s takim podjetjem, to ugotovimo z izračunom razmerja med obveznostmi in kapitalom.
8. Dobičkonosnost kapitala – razmerje med čistim dobičkom in kapitalom nam pojasni, kako uspešno poslovodstvo upravlja s premoženjem lastnikov, zato je pomemben predvsem s stališča lastnikov.
9. Pogosto pa se v bilancah stanja pojavljajo tudi izvenbilančna sredstva in obveznosti, kjer se lahko skriva marsikaj, zato se ob velikih zneskih zahtevajo dodatna pojasnila, velikokrat gre tu za razne garancije, hipoteke ipd.
Poleg informacij, ki smo jih dobili s primerjavo med postavkami aktive in pasive, so pomembne tudi informacije o sestavi aktive ali pasive in deleži posameznih sredstev oz. njihovih virov, to pa nam ponazarjajo kazalniki.
