Kot imamo veliko različnih kazalnikov, imamo tudi veliko različnih interesov posameznih uporabnikov računovodskih informacij, notranjih in zunanjih. Vsakega posameznega uporabnika ne zanimajo vsi kazalniki, temveč le določeni, ki lahko pripomorejo k lažjemu sprejemu odločitve o nadaljnjem sodelovanju s proučevanim podjetjem, zato predstavljam samo najbolj znane kazalnike.
Earnings before interest and takes (EBIT) oziroma poslovni izid pred obrestmi in davki se izračuna: Prihodki poslovanja – Stroški materiala, dela, storitev, ostali stroški, amortizacija.
Earnings before interest, taxes, depreciation and amortization (EBITDA) oziroma poslovni izid pred obrestmi, davki, odpisi in amortizacijo se izračuna: Prihodki poslovanja – Stroški materiala, dela, storitev, ostali stroški. EBITDA je sinonim za uspešnost poslovanja podjetja v osnovni dejavnosti in je tudi dober približek denarnemu toku iz poslovanja.
Bruto dodane vrednosti (BDV) se za gospodarske družbe, zadruge in velike ter srednje samostojne podjetnike izračuna:
Kosmati donos od poslovanja (AOP126)
– Stroški blaga, materiala in storitev (AOP128)
– Drugi poslovni odhodki (AOP148)
= Bruto dodana vrednost
Bruto dodane vrednosti (BDV) se za male samostojne podjetnike izračuna:
Čisti prihodki od prodaje (AOP050)
+Povečanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje (AOP054)
– Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje (AOP055)
+Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve (AOP056)
+Drugi poslovni prihodki (AOP057)
– Stroški blaga, materiala in storitev (AOP060)
– Drugi poslovni odhodki (AOP073)
=Bruto dodana vrednost
Število zaposlenih predstavlja vsoto povprečnega števila zaposlencev na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju (za gospodarske družbe, zadruge ter velike in srednje samostojne podjetnike je to AOP188, za male samostojne podjetnike pa AOP089).
Povprečna bruto dodana vrednost na zaposlenega (BDV/Z) se izračuna tako, da se vsota bruto dodanih vrednosti deli z vsoto števila zaposlenih.
Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) kaže razmerje med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi. To je najbolj znano merilo finančne moči na določen dan ter pomembno izraža plačilno sposobnost podjetja. Vrednost kazalnika je odvisna tudi od značilnosti panoge, v kateri podjetje posluje, saj določene panoge zaradi narave svoje dejavnosti potrebujejo več zalog in terjatev kot druge. Višino kazalnika naj bi podjetje obdržalo na čim nižji ravni glede na še sprejemljivo stopnjo tveganja.
Koeficient obračanja terjatev do kupcev je izražen kot razmerje med prihodki (prejemki) od prodaje in povprečnim stanjem terjatev do kupcev. Prikazuje pa število obratov terjatev do kupcev v denarna sredstva v enem letu, s tem lahko analiziramo uspešnost podjetja pri izterjavi terjatev in tudi plačilno sposobnost kupcev. Višja ko je vrednost kazalnika, večji je priliv denarnih sredstev.
Koeficient gospodarnosti poslovanja kaže uspešnost poslovanja brez upoštevanja vplivov financiranja in izrednih vplivov, opredeljen pa je kot razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki. Podjetje je uspešnejše, čim večja je vrednost tega kazalnika, seveda od pogoju, da podjetje izkazuje čisti dobiček.
Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala (ROE) je eden najpomembnejših kazalnikov dobičkonosnosti in tudi najuporabnejši, saj opozarja na morebitne nepravilnosti in večje spremembe v poslovanju, vpogled v prihodnje poslovanje podjetja kot celote in prav tako določa podlage za načrtovanje in doseganje želenih rezultatov. ROE kaže razmerje med čistim dobičkom v poslovnem letu in povprečnim kapitalom (brez čistega poslovnega izida proučevanega leta). Pojasnjuje poslovodstvu podjetja kako učinkovito je pri upravljanju lastnikovega premoženja.
Koeficient čiste donosnosti sredstev (ROA) je izražen kot razmerje med čisti dobiček + dane obresti v poslovnem letu / povprečnimi sredstvi. Podjetje posluje uspešnejše, če je vrednost tega kazalnika čim večja, saj je takrat pri poslovanju prisotno manjše tveganje.