Dajanje daril fizičnim osebam, ki niso zaposlene pri davčnem zavezancu, se običajno šteje kot reklama ali kot reprezentanca. Cilj obojih aktivnosti je v povečanju ali vsaj ohranjanju obsega prodaje, v ohranjanju in krepitvi obstoječih poslovnih povezav ter oblikovanju novih.
Nedvomno so torej taki stroški poslovno potrebni in zato sodijo v poslovni izid podjetja. Njuna davčna obravnava pa je drugačna, tako z vidika davka od dohodkov pravnih oseb (dohodnine), kakor tudi z vidika davka na dodano vrednost.
Reklama je ob izpolnjevanju običajnih pogojev za pripoznavanje odhodkov vedno davčno priznan strošek, medtem ko zakonodaja zelo natančno opredeljuje, da je davčno priznana samo polovica reprezentance.
Kako torej zagotoviti, da bodo stroški dajanja daril davčno priznani?
1. Darila morajo biti javno dostopna, dajati jih morate na javnem mestu. Isti rokovnik, na katerem je logotip vašega podjetja, se šteje kot reprezentanca, če ga za mizo podarite poslovnemu partnerju, kot reklama pa, če jih delite na javno dostopni konferenci.
2. Brezplačno lahko dajete tudi vzorce – v tem primeru morate zagotoviti dokaz, da jih dajete razpršeno, različnim poslovnim partnerjem ter da posameznega vzorca ni mogoče prodajati (če ne gre drugače, naj bo na vzorcu jasno zapisano, da gre za vzorec, ki ni namenjen nadaljnji prodaji.)
3. Kot smo zapisali zgoraj, je dajanje daril poslovnim partnerjem reprezentanca, ki je davčno priznana v polovičnem znesku. Paziti pa morate, da vrednost posameznega darila ne presega 42 €, sicer ste dolžni obračunati in plačati akontacijo dohodnine.