Računovodstvo Biro Bonus
Vsi tisti, ki vas je vprašanje pritegnilo, si najprej odgovorite na sledeča vprašanja:
1. Ali ste kot fizična oseba registrirali status s.p., čeprav boste kontinuirano opravljala dela po pogodbi le za eno podjetje oziroma drug poslovni subjekt?
2. Ali se delo v teh primerih opravlja v delovnih prostorih podjetja, v delovnem času, ki velja za ostale zaposlene, 8 ur dnevno, pri tem pa kot s.p. uporabljate delovno opremo in ostala delovna sredstva podjetja (npr. delovne pripomočke, potrošni material, računalnik, službeni avto itd.), ob tem pa za uporabo teh sredstev ne plačujete najemnine?
3. Ali poleg tega delo opravljate po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe podjetja, ki vam omogoča delo pri svojih strankah in kot s.p. v teh primerih praviloma tudi ne smete opravljati iste dejavnosti, s katero se ukvarja podjetje za svoj račun, niti za račun katere druge pravne ali fizične osebe, ampak le za račun in v imenu podjetja (konkurenčna prepoved)?
4. Ali morate storitve opravljati sami in jih ponujati strankam po ceniku podjetja, odsotnost z dela pa morate usklajevati z vodstvom podjetja?
5. Ali je plačilo dogovorjeno po učinku na podlagi izstavljenega računa enkrat mesečno?
6. Ali vam podjetje kot s.p.-ju izplačuje dohodek, ki vam predstavlja glavni in v večini primerov tudi edini vir dohodka?
Če ste na večino ali vsa vprašanja odgovorili pritrdilno, potem ste v odnosu do svojega naročnika (podjetja) v odvisnem razmerju. V današnjih gospodarskih razmerah je to precej pogost način prikritega zaposlovanja z namenom racionalizacije poslovanja podjetij, ki pa je z vidika delovnopravne zakonodaje sporen.
Neodvisno/ odvisno ekonomsko razmerje
Neodvisno ekonomsko razmerje fizična oseba opravlja preko statusa samostojnega podjetnika takrat, ko dohodek iz dejavnosti doseže s samostojnim in neodvisnim opravljanjem ekonomske dejavnosti, ki se kaže v opravljanju dejavnosti za svoj račun in na svoj način, v svojo korist, na svojo odgovornost in na svoj riziko (fizična oseba jamči za opravljanje dejavnosti z vsem svojim premoženjem). Samozaposlena oseba je v sistem obveznega socialnega zavarovanja vključena kot samozaposlena oseba, ki si je dolžna sama obračunavati in plačevati prispevke za socialno varnost.
Kadar pa fizična oseba sklene z delodajalcem na podlagi delovnopravnega razmerja pogodbo o zaposlitvi, se takšna zaposlitev šteje kot odvisno pogodbeno razmerje. Za odvisno pogodbeno razmerje se šteje delovno razmerje in vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načina opravljanja dela ali storitev in drugih pravic ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca, kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo. Odvisno razmerje med fizično osebo in naročnikom tako obstaja, če obstaja element nepretrganega opravljanja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, če delodajalec zagotavlja vso potrebno opremo, sredstva in pogoje za delo, če delodajalec prevzema finančna in druga tveganja ter odgovornosti v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, itd.
Bistveno je, da delavec delo opravlja v razmerju podrejenosti do delodajalca, kot del poslovnega procesa, ki ga organizira delodajalec. Tudi v primerih, ko gre za poslovno razmerje med naročnikom in s.p., v njunem razmerju pa dejansko obstajajo elementi delovnega razmerja, se šteje, da gre za delovno razmerje, torej odvisno razmerje.
Zakon o delovnih razmerjih obravnava pojem ekonomsko odvisne osebe v 213. Členu ZDR-1, kjer pravi, da je ekonomsko odvisna oseba samozaposlena oseba – s.p., ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo za drugo podjetje. Podjetnik je lahko ekonomsko odvisna oseba, če sam ne zaposluje delavcev in če najmanj 80 % svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika.
Pravno varstvo ekonomsko odvisnih oseb
V 214. Členu ZDR-1 je predvideno omejeno delovno pravno varstvo ekonomsko odvisnim osebam. Če s posebnim predpisom ni določeno drugače, se tako za ekonomsko odvisne osebe uporabljajo določbe ZDR-1o:
• prepovedi diskriminacije
• zagotavljanju minimalnih odpovednih rokov
• prepovedi odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov, ki so:
o začasna odsotnost z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe ali nege družinskih članov ali zaradi izrabe starševskega dopusta po predpisih o starševstvu,
o vložitev tožbe ali udeležba v postopku zoper delodajalca zaradi zatrjevanja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja pred arbitražnim, sodnim ali upravnim organom
o članstvo v sindikatu,
o udeležba v sindikalnih dejavnostih izven delovnega časa,
o udeležba v sindikalnih dejavnostih med delovnim časom v dogovoru z delodajalcem,
o udeležba delavca v stavki, organizirani v skladu z zakonom,
o kandidatura za funkcijo delavskega predstavnika in sedanje ali preteklo opravljanje te funkcije,
o sprememba delodajalca po prvem odstavku člena ZDR-1,
o rasa, narodnost ali etnično poreklo, barva kože, spol, starost, invalidnost, zakonski stan, družinske obveznosti, nosečnost, versko in politično prepričanje, nacionalno ali socialno poreklo,
o sklenitev pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske, pogodbe o službi v Civilni zaščiti ter prostovoljno sodelovanje državljanov pri zaščiti in reševanju v skladu z zakonom.
• zagotavljanju plačila za pogodbeno dogovorjeno delo, kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost prevzetega dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo naročnika ter obveznosti plačila davkov in prispevkov,
• uveljavljanju odškodninske odgovornosti (177. – 180. člen ZDR-1).
Status ekonomsko odvisne osebe podjetniku, kljub temu, da izpolnjuje vse pogoje, ne pripada avtomatsko. Da je podjetnik upravičen do statusa ekonomsko odvisne osebe (in s tem zgoraj navedenih pravic), mora po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta obvestiti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisen, o pogojih, pod katerimi deluje, tako da naročniku posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti.
Ugotovitve FURS-a na terenu in ukrepi
FURS je v davčnih inšpekcijskih nadzorih ugotovil, da :
– So delodajalci svojim zaposlenim izplačevali dodatne dohodke na podlagi računov, ki so jih ti zaposleni izdali kot s.p.;
– Sklenjene pogodbe o poslovanju med naročnikom in s.p. so bili le navidezni posli, pri katerih se njena dejanska vsebina razlikuje od njene oblike, ker so zaposleni opravljali enako delo kot je bilo določeno v pogodbi o zaposlitvi, nad redno delovno obveznostjo;
– So bili delavci zaposleni za krajši delovni čas in za minimalno plačo, hkrati pa so imeli še status s.p, na podlagi katerega so delodajalcu mesečno izdajali račun za opravljene storitve v višjem znesku, kot je znašala plača za krajši delovni čas.
Vsa ta izplačila je FURS na podlagi zgornjih ugotovitev prekvalificiral v dohodke iz delovnega razmerja, od katerih je bila odmerjena akontacija dohodnine in vsi prispevki za socialno varnost. Po mnenju FURS-a in v skladu z 5. in 74. členom ZdavP-2 se vsi dohodki se vrednotijo po svoji ekonomski vsebini in navidezni posli ne vplivajo na obdavčenje.
Za konec
Če povzamemo in odgovorimo na vprašanje, ki ga v naslovu ponuja ta članek, torej velja:
Pravno formalna ureditev razmerja, v katerem fizična oseba za delodajalca opravlja delo v statusu samostojnega podjetnika (v nadaljevanju: s.p.), če gre v njunem razmerju
dejansko za odvisno pogodbeno razmerje, ni zakonita. Delodajalec mora skleniti pogodbo o zaposlitvi s fizično osebo, ki delo zanj opravlja v razmerju, ki ima elemente
delovnega razmerja.
Ali poenostavljeno z drugimi besedami– če se določen del dohodkov, ki bi morali biti izplačani kot plača zaposlenemu izplačuje na račun njegovega statusa s.p., se ti dohodki obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja z vsemi pripadajočimi dajatvami (akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost).
