Sprememba zakonodaje je prinesla nekaj olajšanj in nekaj odprtih vprašanj za mala društva.
4.6.2016 je pričela veljati objavljena novost v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost in sicer poenostavitev v zvezi z delovanjem nepridobitnih organizacij, vključno nevladnih organizacij oziroma društev.
Nekaterim rruštvom in vsem nepridobitnim organizacijam, ki so bile obvezane izdajati račun za prodajo blaga in storitev, sedaj računov ni več potrebno izdajati. Novost velja za tiste organizacije, ki imajo letno manj kot 5 tisoč EUR obdavčljivih prihodkov (v skladu z Zakonom o DDV) in jih upravljajo in vodijo prostovoljci, njihove cene pa so nižje, kot jih za podobne dobave zaračunavajo pridobitne organizacije, svoje blago oz. storitve pa prodajajo posameznikom, v katere niso všteti samostojni podjetniki ali druge osebe, ki opravljajo dejavnost na trgu. Spremembe veljajo tudi za vse tiste davčne zavezance, katerih cilj ni doseganje dobička. V kolikor ga, pa ga ne smejo razdeliti, temveč ga morajo nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev.
Tiste nepridobitne organizacije in društva, ki bodo presegla 5 tisoč EUR obdavčljivih dobav, bodo lahko pod določenimi pogoji še vedno upravičeni do izjeme od obveznosti izdajanja računov za določene dobave. Izjema je dodatno predvidena za dobave blaga in storitev v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev. Pogoj je, da to opravijo osebe, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. ali 13., točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1. Med te spadajo bolnišnice, socialno varstveni zavodi in nepridobitne organizacije v zvezi s storitvami, povezanimi s športom in kulturne organizacije v zvezi s kulturnimi storitvami. Oproščene so tudi osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 43. člena ZDDV-1 in v primerih, ko dogodek organizirajo priložnost ter izključno v svojo lastno korist in »ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence«.
To pomeni, da izjema od obveznosti izdaje računov velja na primer za dobave blaga na šolskih bazarjih. Ravno tako med izjeme sodijo društva, ki opravljajo dobavo svojim članom kot povračilo za članarino ali pa opravljanje dobave v primeru ko se ne pobira članarina. Sem spadajo občasne in redne aktivnosti društev (organiziranje planinskega izleta), prodaja koledarjev gasilskih društev. Ravno tako se v sezoni gasilskih veselic društva ne bodo obremenjevala z davčnim potrjevanjem računov.
Ostaja pa nekaj odprtih vprašanj:
- Kateri del članarin se šteje (če se sploh šteje) v kvoto 5.000 €? Če za članarine društvo članom ponuja neke ugodnosti, se del članarine šteje v kvoto 5.000 €.
- Kaj se zgodi, ko društvo preseže prag 5.000 € (npr. oktobra)? Za naprej mora potrjevati račune…
- Kdo spada med društva s cilji politične, sindikalne, verske, rodoljubne, filozofske, humanitarne in državljanske narave? Gasilci? Lovci?