Z dnem 4. 8. 2015 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki prinaša nekatere spremembe. Z izvršbo je mogoče v dolžnikove prejemke poseči do dveh tretjin prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek, ki je določen po zakonu.
• Po novem mora dolžniku – fizični osebi na računu po izvršbi ostati najmanj 76 % bruto minimalne plače, kar trenutno pomeni 600,95 €. Pri tem pa ni odveč poudariti, da predmet izvršbe že nekaj časa ni več samo dolžnikova plača, temveč vsi prejemki, ki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja (torej poleg plače tudi regres, nadomestilo za prehrano med delom,…).
• Če dolžnik preživlja družinskega člana ali osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa mu mora na računu po izvršbi ostati tudi znesek v višini prejemka določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči (za enega otroka je to v tem trenutku na primer 216,65 €). Ostale zneske preverite na tej povezavi. Upravičenost do višje omejitve iz naslova preživljanja izkazuje dolžnik z javno veljavno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi, kadar to ni mogoče, pa pred sodiščem.
• Za terjatve iz naslova zakonite preživnine pa mora dolžniku ostati znesek v višini najmanj 50 % minimalne plače (375,37 €), ki se prav tako lahko tudi poviša za vzdrževane člane, ki jih mora preživljati dolžnik.
Enaki zneski od vseh mesečnih prilivov morajo po izvršbi na denarna sredstva ostati tudi podjetniku ali zasebniku, ki ne prejema prihodkov iz delovnega razmerja.
Socialni prejemki (denarne socialne pomoči, varstveni dodatek, otroški dodatek…) so po novem izvzeti iz izvršne. Zakon uvaja tudi prepoved zaračunavanja stroškov izvršb (bančnih stroškov) prejemnikom socialnih prejemkov.