V Uradnem listu RS št. 104/21 in Uradnem listu RS, št. 162/22 z dne 23. 12. 2022 so bile objavljene spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17 in 71/18), s katerimi se spreminja 3. člen, ki določa pogoje in višino, do katere se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo.

S spremembo Uredbe, datum začetka uporabe: 24.12.2022, se je spremenila davčna obravnava povračil stroškov prevoza na delo in z dela oziroma znesek, do katerega se povračilo stroškov ne všteva v davčno osnovo.

Uredba pa ne določa pravic in obveznosti delodajalcev in delojemalcev v zvezi s povračilom stroškov prevoza na delo in z dela. Te pravice so določene v delovnopravnih predpisih, veljavnih kolektivnih pogodbah (na primer panožnih, podjetniških, na ravni delodajalca, …) ali pa v pogodbi o zaposlitvi med delojemalcem in delodajalcem.

1. V prvem odstavku 3. člena Uredbe so določeni osnovni zneski.

1.1. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,21 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.

1.2. Če je znesek, izračunan po prejšnjem odstavku za posamezni mesec nižji od 140,00 eurov, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja pod pogoji iz prejšnjega odstavka ne všteva povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 140 eurov mesečno. Ta znesek je določen na mesečni ravni, ne glede na število dni prisotnosti na delu oziroma se kot znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo, upošteva ob pogoju:

  • da je delavec na delu prisoten vsaj en dan v mesecu in
  • da je delojemalčevo običajno prebivališče vsaj en kilometer oddaljeno od mesta opravljanja dela.

1.3. FURS navaja dva primera, ko delodajalec povračilo stroškov prevoza izplačuje v višini stroškov javnega prevoza in ne v višini kilometrine.

1.3.1. PRIMER: Stroški prevoza po 1. odstavku 3. člena Uredbe znašajo MANJ kot 140 EUR

Na podlagi kolektivne pogodbe delodajalec delavcu s prebivališčem, ki je od delovnega mesta oddaljeno 3 km, izplačuje povračilo stroškov prevoza v višini mesečne vozovnice, ki znaša 37 EUR.

Če je delavec na delu prisoten 20 dni v mesecu, znesek povračila, ki se po prvem odstavku 3. člena Uredbe (znesek kilometrine) ne všteva v davčno osnovo, znaša 25,20 EUR.

(2 * 3 km) * (20 dni) * (0,21 EUR) = 25,20 EUR

Ker je znesek povračila, izračunan po prvem odstavku 3. člena Uredbe, za posamezni mesec nižji od 140 EUR, se pri določitvi zneska neobdavčenega povračila uporabi drugi odstavek 3. člena Uredbe, ki določa, da se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 140 EUR mesečno.

V obravnavanem primeru se izplačilo povračila stroškov prevoza v višini 37 EUR (cena mesečne vozovnice) ne všteva v davčno osnovo, pod pogojem, da je bil delavec na delu prisoten vsaj 1 dan.

1.3.2. PRIMER: Stroški prevoza po prvem odstavku 3. člena Uredbe znašajo VEČ kot 140 EUR

Na podlagi kolektivne pogodbe delodajalec delavcu s prebivališčem, ki je od delovnega mesta oddaljeno 50 km, izplačuje povračilo stroškov prevoza v višini mesečne vozovnice, ki znaša 107 EUR.

Znesek povračila, ki se po prvem odstavku 3. člena Uredbe (znesek kilometrine) ne všteva v davčno osnovo, če je delavec na delu prisoten 20 dni v mesecu, znaša 420 EUR.

(2 * 50 km) * (20 dni) * (0,21 EUR) = 420 EUR

Ker je znesek povračila, izračunan po prvem odstavku 3. člena Uredbe, za posamezni mesec višji od 140 EUR, se pri določitvi zneska neobdavčenega zneska povračila ne uporabi drugi odstavka 3. člena Uredbe.

V obravnavanem primeru, ko je delavec na delu prisoten 20 dni, se izplačilo povračila stroškov prevoza v višini 107 EUR (cena mesečne vozovnice) ne všteva v davčno osnovo.

 Če imajo zaposleni v internih aktih ali drugih pogodbah zapisano, da jim pripada povračilo glede na znesek kilometrine, bodo lahko prejeli višje povračilo. 

Organizacije, ki v svojih pogodbah ali internih aktih pravico do povračila vežejo na javni prevoz, pa zaposlenim ne bodo mogle izplačati višjih nadomestil. To lahko storijo le v primeru, da pride do podražitev cen javnega prevoza ali pa tako, da v internem aktu pravico za povračilo stroškov prevoza vežejo na kilometrino.

2. Povračila stroškov prevoza, če ima delavec več delodajalcev

Uredba v prvem odstavku 3. člena določa, da se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, od mesta opravljanja dela do običajnega prebivališča delojemalca, ki je najbližje mestu opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča vsaj 1 kilometer.

Z vidika obdavčitve je v primeru, ko delojemalec v posameznem dnevu dela za krajši delovni čas pri več delodajalcih, potrebno ugotoviti kraj, iz katerega delojemalec dejansko prihaja na delo. Delojemalec lahko neobdavčeno prejme povračilo stroškov prevoza med mestom opravljanja dela in mestom, od koder dejansko prihaja na delo, če je razdalja med njima več kot 1 kilometer in pod pogoji, kot jih določa Uredba v 3. členu.

3. Povračila stroškov prevoza, če ima oseba 2 ali več bivališč

Če se delojemalec vozi na delo iz dveh ali več prebivališč, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov prevoza od prebivališča, ki je najbližje mestu opravljanja dela. Če se iz drugega prebivališča, ki ni najbližje mestu opravljanja dela, delojemalec vozi vsaj štirikrat tedensko, se to drugo prebivališče lahko šteje za običajno prebivališče. V tem primeru se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov prevoza od tega (od mesta opravljanja dela bolj oddaljenega) prebivališča.

4. Pravica do uporabe službenega vozila

Če ima delojemalec pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene in mu delodajalec za tako uporabo službenega vozila zagotovi tudi gorivo, se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

5. Določitev kilometrine na delo in z dela

Za določanje oddaljenosti v skladu s tem členom se upoštevajo najkrajše običajne cestne povezave. Mesto opravljanja dela po tej uredbi je mesto, kjer se delo opravlja oziroma se začne opravljati. Polni kilometer se določi tako, da se izmeri razdalja med  običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela. To ugotovljeno razdaljo se zaokroži navzdol na polne kilometre. Na polne kilometre se ne zaokroži ugotovljene razdalje na mesečni ravni kot so prvotno pojasnili v dopisu z dne 17. 9. 2021 št. 0920-20705/2021-2.

6. Delavci opravljajo delo v deljenem delovnem času

Če delavci delajo v deljenem delovnem času, je mogoče neobdavčeno izplačati dodatno (dvakratno) povračilo stroškov za prevoz na delo in z njega, a le če je glede na trajanje premora in razdalje do doma tako vračanje domov smiselno.