UVOD

Stara modrost pravi, da je »Denar sveta vladar«. Računovodje velikokrat slišimo mnenje, da izračunani dobiček ne predstavlja realnega stanja in realne finančne moči družbe. Vsi vemo, da dobiček ni denar in da  tudi družbe z dobički lahko zaidejo v resne likvidnostne težave ali se srečajo celo z insolvenčnimi postopki. Drži tudi, da so ravno denarna sredstva na dolgi rok velikokrat »izdajalec« kreativnega računovodstva. Z izbiro računovodskih usmeritev in ocen lahko računovodje vplivamo na marsikatero računovodsko kategorijo, stanja na transakcijskem računu pa ne moremo spremeniti.

Glede na pomen, ki se pripisuje denarnim tokovom, bi lahko pričakovali, da bi bil izkaz denarnih tokov eden pomembnejših računovodskih izkazov. Pa temu ni tako. V resnici je pravi pastorek v letnem poročilu. Srednja in velika podjetja ga velikokrat pripravijo zato, ker ga pač morajo. Mala in mikro podjetja pa različico obračunskih ali predračunskih denarnih tokov pripravljajo skoraj izključno takrat, ko to od njih zahtevajo financerji.

Razloga za to sta najmanj dva. Prvi je, da izkaz denarnih tokov za mala in mikro podjetja ni zakonska obveza. Drugi razlog pa tiči v nepoznavanju, saj  praviloma ne razmišljamo dovolj niti o koristih niti o pomanjkljivostih tega izkaza.

Izkaz denarnih tokov še zdaleč ni vsemogočen. Skupaj z drugimi računovodskimi  izkazi pa je lahko dobra podlaga za proučitev finančnega stanja in pričakovane finančne moči družbe in kot tak dobra podlaga za poslovne odločitve.

 

IZKAZ DENARNIH TOKOV

Izkaz denarnih tokov je tretji temeljni računovodski izkaz. Opredeljuje ga Slovenski računovodski standard 22 (SRS 22), bolj podrobno pa tu Mednarodni računovodski standard 7 (MRS 7).

Zakon o gospodarskih družbah v 57. členu zahteva, da srednje in velike družbe pripravijo izkaz denarnih tokov kot del letnega poročanja za javno objavo. Kot del letnega poročila je tudi podvržen reviziji računovodskih izkazov.

MRS 7 v uvodnih stavkih pojasnjuje, da so informacije o denarnih tokovih koristne za oskrbovanje uporabnikov računovodskih izkazov. Dajejo namreč temelje za presojanje sposobnosti podjetja za pridobivanje denarnih sredstev ter za zadovoljevanje potreb podjetja pri uporabi teh denarnih tokov, to pa so vzdrževanje normalnega obsega poslovanja, poravnavanja obveznosti družbe ter zagotavljanja donosa naložbenikom. Gospodarske odločitve, ki jih sprejemajo uporabniki, zahtevajo namreč ovrednotenje sposobnosti podjetja za pridobivanje denarnih sredstev ter časa in gotovosti tega pridobivanja.

SRS 22 pravi, da se izkaz denarnih tokov lahko pripravi po posredni ali neposredni metodi. Neposredna metoda prikazuje prejemke in izdatke, ki se razberejo neposredno iz poslovnih knjig. Posredna metoda pa prikazuje spremembe denarnih sredstev na način, da poslovne prihodke in poslovne odhodke najprej očisti vseh tistih delov, ki ne vodijo k denarnim tokovom (predvsem amortizacija in prevrednotenja), nato pa še prilagodi s spremembami obratnih sredstev, časovnih razmejitev, rezervacij in odloženih davkov.

V izkazu denarnih tokov so spremembe denarnih sredstev razdeljene v tri skupine:

  • Denarni tokovi iz poslovanja.
  • Denarni tokovi iz investiranja.
  • Denarni tokovi iz financiranja.

Denarni tokovi iz poslovanja so povezani s poslovanjem družbe, ustvarjanjem prejemkov in izdatkov povezanih s poslovanjem. To so predvsem:

  • prejemki od prodaje proizvodov in storitev ter drugi prejemki iz poslovanja
  • ter izdatki za nakupe materiala in storitev, plače, dajatve ter drugi izdatki pri poslovanju.

Denarni tokovi pri investiranju so:

  • prejemki od obresti, od odtujitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in finančnih naložb
  • ter izdatki za pridobitev vseh zgoraj naštetih kategorij.

Denarni tokovi pri financiranju pa so:

  • prejemki od vplačanega kapitala in prejemki od povečanja finančnih obveznosti
  • ter izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje, izdatki za vračila kapitala, odplačila finančnih obveznosti in izplačila dividend in drugih deležev v dobičku.

Nedvomno drži, da je z vidika trajnosti in dolgoročne stabilnosti izredno pomembno predvsem, kakšne denarne tokove družba ustvarja s poslovanjem. Tako dezinvestiranje, kot tudi zadolževanje, sta namreč omejena. Do neke ravni seveda lahko zagotavljata ustrezno višino denarnih tokov v družbi, toda oba imata svojo zgornjo mejo. Stabilne in dolgoročne denarne tokove mora biti zato za družba sposobna zagotavljati s svojim poslovanjem.

Obračunski izkaz denarnega toka je pripravljen za nazaj. Njegovi kritiki pravijo, da je to njegova glavna pomanjkljivost. Toda to drži tudi za vse druge računovodske izkaze in tudi za priljubljeni kazalec EBITDA. Vsekakor pa to ne zmanjšuje njihove uporabne vrednosti. Če analiziramo izkaz denarnih tokov v časovni vrsti skozi obdobja, lahko pridobimo dobro informacijo o tem, kako stabilno družba pridobiva denarna sredstva, kakšna je politika njenega zadolževanja in kako investira. Enako kot pri analizi vseh ostalih računovodskih izkazov torej s proučevanjem izkazov iz preteklosti pridobivamo informacije za boljše odločitve v prihodnosti.

 

EBITDA

Ker izkaz denarnih tokov zakonsko za mnoge družbe ni obvezen in ga posledično redkeje pripravljajo, se za oceno denarnega toka družbe velikokrat uporablja lažje izračunljivi EBITDA.

Pri kategoriji EBITDA (angleško earning before interest, taxes, depreciation and amortization, oziroma slovensko dobiček pred obrestmi, davki, amortizacijo in depreciacijo) lahko naletimo na več strokovnih razlag glede izračuna:

  • Nekateri avtorji EBITDA dobijo tako, da kategoriji EBIT dodajo amortizacijo.
  • Drugi avtorji pa kategorijo EBIT povečujejo za vse odpise.

Pri tem je pri avtorjih različna že osnova, EBIT, ki se lahko izračuna na dva načina

  • kot vsota poslovnega izida in obresti ali
  • kot poslovni izid iz poslovanja.

EBITDA je približek denarnemu toku družbe, ki ga ustvari s svojim poslovanjem, zato se uporablja kot osnova pri kreditni analizi. Njegova pomanjkljivost je v tem, da ne upošteva sprememb v postavkah obratnega kapitala, ki lahko bistveno vplivajo na likvidnostni položaj podjetja. V praksi je namreč denarni tok v organizaciji še kako odvisen od tega, ali je sposobna izterjati denar od kupcev in kakšne odnose ima z dobavitelji. Kazalec EBITDA zato včasih popravljamo za spremembo obratnega kapitala in na ta način dobimo realnejšo sliko prostega denarnega toka podjetja.

Kazalec EBITDA je »moderen« in je del vsake finančne analize. Toda neuki bralci lahko hitro pozabijo, da je tudi davke treba plačati in bodo še kako vplivali na denarni tok podjetja. Plačati je seveda potrebno tudi obresti. Bralec ne sme pozabiti niti, da bo podjetje del denarnega toka porabilo tudi za vračilo kreditov in investiranje.

 

PRIMERJAVA IZKAZA DENARNIH TOKOV IN EBITDA

Iz zapisanega lahko povzamemo, da izkaz denarnih tokov odpravlja kar nekaj pomanjkljivosti EBITDA:

  • V izkazu denarnih tokov kot odliv denarnih sredstev iz poslovanja beležimo tudi davek od dohodkov pravnih oseb.
  • Izkaz denarnih tokov upošteva vpliv sprememb postavk obratnega kapitala na denarni tok. Poslovni izid, ki je narejen po računovodskih pravilih, namreč vključuje prihodke in odhodke po načelu nastanka poslovnega dogodka, ne glede na to, če so plačani ali ne.
  • Izkaz denarnih tokov prikazuje tudi prilive in odlive povezane z investiranjem in financiranjem, zato nam prikaže celovito sliko denarnih tokov v družbi.

 

ANALIZA IZKAZA DENARNIH TOKOV

Izkaz denarnih tokov nam daje veliko informacij, ki so potrebne za poslovno odločanje.

  • Eden pomembnejših odgovorov, ki ga dobimo iz izkaza denarnih tokov, je, koliko denarja je družba sposobna ustvariti s poslovanjem. Dezinvestiranje in financiranje sta namreč omejena. Na dolgi rok mora biti družba sposobna ustvariti dovolj denarnih tokov iz poslovanja, da pokrije vse odlive in vsaj delno tudi vzdrževalne investicije.
  • Učinkovitost pretvorbe kategorij poslovnega izida (na primer EBIT) nam pokaže že preprost kazalnik: razmerje med denarnim tokom iz poslovanja in poslovnim izidom iz poslovanja. Višji kot je, bolj učinkovita je družba pri udenarjanju svojih prihodkov.
  • Primerjava denarnih tokov z naložbami pa nam pove, koliko naložb je bilo financiranih iz lastnih virov.

Na splošno z analizo izkaza denarnih tokov, povezano tudi z analizo drugih računovodskih izkazov skušamo najti odgovor na naslednja vprašanja (Morec, 2015):

  • Kako gleda gospodarska družba na znižanje prejemkov od kupcev?
  • Kakšno je razmerje med denarnim tokom iz poslovanja in plačanimi obrestmi, oziroma kakšno je obrestno pokritje?
  • Kolikšen delež naložb je gospodarska družba financirala iz notranjih virov, oziroma brez dodatnega zadolževanja?
  • Kakšna je usklajenost denarnih tokov z vidika ročnosti?
  • Ali je družba morda prezadolžena glede na denarni tok, ki ga ustvarja s poslovanjem?

 

OMEJITVE IZKAZA DENARNIH TOKOV

Slabo poznavanje izkaza denarnih tokov pa ne vpliva samo na to, da ga poslovodstvo premalo uporablja v poslovnem odločanju. Še bolj nevarno je morda, da se pri poslovnem odločanju poslovodstvo premalo zaveda njegovih omejitev.

Računovodska analiza pomeni, da na podlagi preteklih dogodkov pripravljamo ustrezne informacije in temelje za sprejemanje odločitev za prihodnost. Pri tem pa je pomembno, da se zavedamo, da so se v preteklosti dogajali tudi enkratni dogodki, za katere je manj verjetno, da se bodo dogodili tudi v prihodnosti. Taki enkratni dogodki pa lahko močno vplivajo na denarne tokove. Če na primer družba v obračunskem letu prvič financira svoje poslovanje s pomočjo prodaje nezapadlih terjatev do kupcev, v preteklih letih pa tega instrumenta ni uporabljala, lahko v tem letu močno poveča denarne tokove iz poslovanja (Morec, 2014).

Zagovorniki izkaza denarnih tokov radi trdijo, da je to edini izkaz, na katerega ne vpliva izbira računovodske ocene ali usmeritve. Drži, da na izkaz denarnih tokov računovodske odločitve vplivajo manj kot na ostale izkaze. Izkaz denarnih tokov ni odvisen od izbire amortizacijske stopnje, metode slabitve terjatev ali zalog in podobno. Vendar pa tudi ni povsem imun na različne računovodske prijeme. Znan je primer družbe WorldCom, ki s svojo politiko usredstvenja stroškov razvoja ni vplivala samo na poslovni izid, ampak tudi na prikaz denarnih tokov iz poslovanja. Izdatki, ki so bili povezani z razvojem, posledično namreč niso bremenili denarnih tokov iz poslovanja, ampak so bili prikazani kot naložba  v neopredmetena dolgoročna sredstva, kar daje povsem drugačno sporočilo.

 

SKLEP

Izkaz denarnih tokov je tretji temeljni računovodski izkaz. V praksi je velikokrat potisnjen v ozadje, čeprav je ravno informacija o denarnih tokovih ena ključnih za odločanje in razumevanje finančnega položaja gospodarske družbe.

Nerazumevanje in neustrezno spremljanje denarnih tokov lahko tudi družbe z računovodskimi dobički pahne v likvidnostne težave ali celo v insolvenčne postopke.

 

VIRI

  1. Mednarodni računovodski standard 7. https://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=2612
  2. Morec Barbara: Izkaz denarnih tokov – ne jemljite prikazanega denarnega toka kot nekaj samoumevnega. SIR*IUS, 2014 str. 20-31.
  3. Slovenski računovodski standardi (SRS 2024). https://www.si-revizija.si/komisija-za-srs/srs-2024.