Regres za letni dopust 2015

Pravica do letnega dopusta vključuje tudi pravico regresa za letni dopust.  Delodajalec mora regres izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Pod določenimi pogoji se lahko regres izplača kasneje, do 1. novembra tekočega koledarskega leta. V tem primeru mora biti to določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Kolikšna je višina regresa?
Višina regresa je zakonsko določena in sicer najmanj v višini minimalne plače. Minimalna plača v letu 2015 znaša 790,73 EUR, zato je tolikšen tudi znesek regresa. Maksimalen znesek regresa za letni dopust, od katerega še ni potrebno obračunati prispevkov je 70% povprečne plače v RS za predpretekli mesec. V mesecu maju tako lahko izplačilo regresa znaša 1061,19 eur.
Manj kot znesek minimalne plače lahko delavec prejme, če ima pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta ali pa je zaposlen s krajšim delovnim časom.  V tem primeru prejme le sorazmerni del regresa. Izjemoma velja, da v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ima pravico do celotnega regresa.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa minimum pravic, tako da kolektivna pogodba lahko določa višji znesek regresa, do katerega je upravičen delavec.

Izplačilo regresa v javnem sektorju
Zneski regresa za letni dopust po plačnih razredih za leto 2015 so naslednji:
– do vključno 15. plačnega razreda,  se izplača regres v znesku 692 EUR
– od 16. do vključno 30. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 484,40 EUR
– od 31. do vključno 40. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 346 EUR
– od 41. do vključno 50.plačnega razreda, se izplača regres v znesku 100 EUR
– od 51. plačnega razreda navzgor, se za leto 2015 regres za letni dopust ne izplača.
Regres za letni dopust se  javnim uslužbencem in funkcionarjem izplača pri plači za maj 2015.
Plačni razred za določitev višine regresa javnim uslužbencem oziroma funkcionarjem je plačni razred, v katerega je uvrščen javni uslužbenec oziroma funkcionar na zadnji dan meseca aprila 2015.
Obdavčitev izplačanega regresa
Regres se šteje med dohodke iz delovnega razmerja in je zato obdavčen z dohodnino, ki se izračuna in odtegne ob izplačilu. Akontacija dohodnine se obračuna po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka.
V primeru, da delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacija dohodnine izračuna po stopnji 25 odstotkov.
Prispevki za socialno varnost
V primeru, da znesek presega 70 odstotkov povprečne plače predpreteklega meseca je potrebno obračunati tudi prispevke za socialno varnost. Prispevki se obračunavajo in plačujejo od regresa v delu, ki presega 70 odstotkov povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji. V kolikor se izplačilo regresa opravi v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov ter poračun plačanih prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.

Kaj delavec lahko stori, če delodajalec ne izplača regresa pravočasno?
Kot omenjeno lahko delodajalec, če se je znašel v resnih likvidnostnih težavah, regres izplača tudi po 1. juliju, vendar pa ga mora izplačati najkasneje do 1. novembra. Če se delavec in delodajalec ne moreta dogovoriti, lahko delavec za izplačilo regresa toži delodajalca pred delovnim sodiščem. Tožbo lahko delavec vloži sam. Če delodajalec tudi po sodbi sodišča ne izplača regresa, lahko delavec poda predlog za izvršbo oz. sodno izterjavo.
Če ima delavec plačilno listo, kjer je prikazan in obračunan regres, ki ni bil izplačan, lahko vloži neposredno izvršbo na podlagi verodostojne listine, brez tožbe na delovnem sodišču. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zato je potrebno v primeru neizplačila regresa, tožbo vložiti v roku 5 let.

Izplačilo regresa v več delih

Delodajalci se velikokrat odločajo, da del regresa izplačajo do zakonskega roka (na primer do 1.7. izplačajo minimalni regres), razliko do večjega zneska pa v decembru, kar nadomešča božičnico. Opozarjamo, da obstaja sodna praksa, ki tako izplačilo enači kot izplačilo plače in po kateri je od drugega dela regresa potrebno plačati vse davke in prispevke kot od plače!