Ukrepi za pomoč gospodarstvu – 1. paket

V Uradnem listu 36/2020 je bil objavljen prvi sveženj ukrepov za pomoč gospodarstvu. V istem trenutku pa vlada že sprejemala nov paket zakonodaje.

Ukrepi, ki so od 28.3.2020 že v veljavi, pa so:

1. Ukrep delnega (40 %) povračila nadomestila plače zaposlenim, ki jih delodajalec pošlje na čakanje na delo
Eden pomembnejših ukrepov je ukrep delnega povračila plače, ki predvideva 40 % sofinanciranje nadomestila zaposlenim za čakanje na domu v primeru, ko delodajalec ne more zagotovili dela več kot 30 % zaposlenim.
Delavcu v tem primeru pripada 80 % povprečne plače preteklih treh mesecev, država pa torej sofinancira 40 % tega zneska.

Pogoji za pridobitev sofinanciranja:
a) Delodajalec ne more zagotoviti dela vsaj 30 % svojim zaposlenim.
b) Delodajalec ima plačane vse davke in prispevke Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje, če vrednost vseh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje vloge znaša 50 evrov ali več in tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do dne oddaje vloge.
c) Delodajalec je v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem napotitve na začasno čakanje redno izplačeval plače in plačeval prispevke za socialno varnost.
d) Delodajalec predloži opis poslovnega položaja.
e) Delodajalec predloži izjavo, s katero se zaveže k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delo najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.
f) Pravice do sofinanciranje delodajalec nima, dokler imajo delavci napoteni na začasno čakanje na delo pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju.
Postopek pridobitve sofinanciranja:
a) Delodajalec delavce pošlje na čakanje s posebno odločbo. Primer odločbe je v priponki.
b) Delodajalec predvidoma v osmih dneh po tem, ko delavce pošlje na čakanje na delo, vloži na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje posebno vlogo, v kateri navede zgoraj navedeno.
c) Zavod bo o vlogi odločil z upravno odločbo in z delodajalcem sklenil pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače.
d) Delodajalec znesek delnega povračila vpiše v REK obrazec v polje M02.
e) Pričakujemo, da bo Zavod za zaposlovanje v kratkem pripravil tudi posebna navodila za pošiljanje posameznega zahtevka za refundacijo. Predvidevamo pa, da bo zahtevek potrebno poslati kot e-račun.
POMEMBNO!
V tem trenutku je najbolj pomembno, da pravočasno oddate vlogo na Zavod za zaposlovanje (predviden je rok 8 dni od napotitve na čakanje, oziroma 8 dni od uveljavitve zakona).

Če še niste, predlagamo tudi, da zaposlenim izročite odločbe o čakanju na delo.

Spremljajte tudi spletno stran Zavoda za zaposlovanje, kjer pričakujemo, da bodo v kratkem objavili podrobnejša navodila.
Za zaposlene, ki so z odločbo poslani v karanteno, se plača sofinancira v celoti. Prav tako se v celoti refundira plača tistim, ki so zboleli za korona virusom.
2. Sprememba predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine ter akontacije davka od dohodkov pravnih oseb

Predviden je enostavnejši obrazec za vlogo za znižanje akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, oziroma akontacije dohodnine.

Hkrati prosimo, da:
– Kratko opišete svoje poslovanje in oceno, kako bo epidemija vplivala na vaše poslovanje v letu 2020
– Predvidene prihodke in stroške do konca leta 2020
FURS obljublja, da bo v kratkem pripravil obrazec za spremembo akontacij, ki ga bomo za vas lahko oddali na e-davke, izjemoma pa lahko tudi po elektronski pošti. V najkrajšem možnem času bo pripravljen tudi elektronski obrazec.

3. Odlog in obročno plačilo davkov

Če želite, da vam davčni organ odobri odlog ali obročno plačilo davkov, lahko to za vas uredimo preko e-davkov (izjemoma lahko tudi preko elektronske pošte).
Na mail marija@biro-bonus.si in na mail svoje računovodkinje nam pošljite naslednje podatke:
– Ali želite odlog ali obročno plačilo davka
– Za koliko časa (največ 24 mesecev)
– Kratek opis poslovanja in razloge, zakaj vas je prizadela epidemija
Po novem za čas odloga ne tečejo obresti.

Pomembno:
Odlog je možen za plačilo davkov po letnem davčnem obračunu (doplačilo davka), davek na dodano vrednost (DDV), inšpekcijske odločbe, akontacije davka in davčni odtegljaj, ne velja pa tudi za prispevke.

4. Davčna izvršba

Politiko izvajanja davčne izvršbe v času epidemije virusa COVID-19 določi minister, pristojen za finance. V tem času ne teče zastaranje pravice do izterjave davkov, če davčni organ ne začne ali ne nadaljuje že začete davčne izvršbe.

5. Odlog prispevkov za socialno varnost samozaposlenih (s.p. in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, npr. novinarji, odvetniki idr. zasebniki)

Samozaposlenim, ki nimajo drugih zaposlenih, in je ta samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje, bo zagotovljen odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo v mesecu aprilu, maju in juniju 2020. Do odloga bodo zavezanci upravičeni avtomatično, kar pomeni, da jim ne bo treba vlagati vloge. Neporavnane prispevke mora upravičenec poravnati najkasneje do 31. 3. 2022. Plačilo je možno v enkratnem znesku ali obročno, pri čemer v primeru plačila vseh prispevkov do 31. 3. 2022, na zneske odloženih prispevkov ne tečejo zamudne obresti.

Kdo ne bo upravičen do tega ukrepa?

Do predlaganega ukrepa ne bo upravičen samozaposleni, če ima neporavnane obveznosti, ki so zapadle v plačilo do 28. 2. 2020, višje kot 50 eurov in jih ne bo poravnal do 6. 4. 2020. To pomeni, da upravičenec, ki ima še vedno odprte obveznosti, ki so zapadle do 28. 2. 2020, lahko le-te poravna do 6. 4. 2020 in mu bo avtomatsko brez vloge odobren odlog plačila prispevkov po tem zakonu. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki.

6. Odlog plačila obveznosti kreditojemalcev

Po Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev bodo banke lahko odlog plačila obveznosti odobrile gospodarskim družbam, zadrugam, fizičnim osebam, ki zaposlujejo osebe, samozaposlenim ter nosilcem kmetijskega gospodarstva, ki imajo sedež ali stalno prebivališče na območju Republike Slovenije. Odlog kreditnih obveznosti bo mogoč tudi za kredite fizičnih oseb ter za društva, zavode in ustanove. Zakon predvideva odlog za obdobje 12 mesecev, banka in kreditojemalec pa se bosta lahko sporazumela tudi za drugačen odlog, ki bo za kreditojemalca ugodnejši.

Kreditojemalec, ki ni velika družba po Zakonu o gospodarskih družbah in ki opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve in prodaja blaga zaradi epidemije začasno prepove, bo do odloga upravičen avtomatsko. Vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe bo mogoče na banko podati najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije, zakon pa bo veljal 18 mesecev od prenehanja epidemije.

KAJ ŠE LAHKO NAREDITE V ČASU POMANJKANJA DELA, ALI ČE SPLOH NE MORETE POSLOVATI?
Zakonodaja že sedaj predvideva:
a) Zmanjšanje mesečnega plačevanja prispevkov za samostojne podjetnike za 20 %.
Za to se lahko odločite sami, brez dodatne vloge. Pri tem je pomembno, da veste, da boste v letu 2021 morali plačevati 20 % višje prispevke, če vaš poslovni rezultat za leto 2020 ne bo toliko nižji, da bi bili upravičeni do nižjih prispevkov.

b) Odpoved pogodbe o zaposlitvi z zaposlenim zaradi razlogov na strani delodajalca:
Če zaposlenemu ne morete več zagotavljati dela, je to poslovni razlog, zaradi katerega zaposlenemu lahko daste redno odpoved iz poslovnih razlogov. V tem primeru zaposlenemu pripada odpovedni rok in odpravnina, oboje pa je odvisno od tega, koliko časa je delavec pri vas.
Trenutno niso predvideni ukrepi, ki bi delodajalcu »olajšali« odpoved iz poslovnih razlogov, zato mora delodajalec do delavcev v primeru, če se odloči za ta ukrep, izpolniti vse svoje obveznosti:
• Pravica delavca do odpravnine
Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavcu pripada odpravnina v višini:
– 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
– 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
– 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

• Pravica delavca do odpovednega roka:
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti je odpovedni rok:
– do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
– od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.

Nad dve leti zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni.

• Pravica delavca do sorazmernega dela regresa za letni dopust

c) Delo od doma

Zaposlenim lahko odredite delo od doma. Primer odločbe je v zavihku.

Tudi, če zaposleni delajo od doma, morate poskrbeti za varnost. Delo od doma je tudi v izrednih razmerah potrebno prijaviti na inšpektorat. Obseg obveščanja kakor tudi obrazec nista predvidena, je pa primerno, da obvestilo v smislu ugotavljanja morebitne škodljivosti dela za delavce, ki opravljajo delo na domu, vsebuje:

 poimenski seznam delavcev,
 skupno število delavcev, katerim je odrejeno delo na domu,
 kakšno delo delavci opravljajo na domu,
 kje se delo opravlja
 predvideno trajanje opravljanja dela na domu (zadošča navedba, da se delo na domu opravlja do izteka izjemnih okoliščin; ob morebitnih krajših prekinitvah in ponovnem nastopu v času izjemnih okoliščin ni potrebna ponovna prijava)

O nameravanem organiziranju dela na domu je potrebno obvestiti inšpektorat za delo po elektronski pošti na naslov: prijave.irsd@gov.si.