ZAKON O INVERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO (ZUIUZEOP)

Državni zbor je na seji dne 2.4.2020 sprejel besedilo Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19. V nadaljevanju vam podajamo nekaj ključnih poudarkov iz zakona, ki se nanašajo na pomoč gospodarstvu.

1. POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO IN ZARADI ODSOTNOSTI IZ RAZLOGA VIŠJE SILE TER OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV

Zakon predvideva povračilo izplačanih nadomestil plače in oprostitev plačila prispevkov zaposlenim, ki

• jim  delodajalci zaradi poslovnega razloga začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije – delavci na začasnem čakanju na delo in tistim, ki
•  zaradi višje sile na strani delojemalca ne morejo prihajati na delo. Kot višja sila se v skladu z zakonom šteje:
  o Varstvo otrok zaradi zaprtja šol in vrtcev.
  o Nezmožnost prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza.
  o Zaprtje mej s sosednjimi državami.

Delodajalci bodo lahko povračilo nadomestila plač in oprostitev prispevkov uveljavljali v obdobju od 13. 3. 2020 – 31. 5. 2020.

Kateri delodajalci so upravičeni do te pomoči?
Do obravnavane pomoči so upravičeni vsi delodajalci v Republiki Sloveniji, razen neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov, katerih delež prihodkov iz javnih virov je višji kot 70 % in delodajalcev, ki opravljajo finančno in zavarovalniško dejavnost.
Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, katerih poslovanje je prizadeto zaradi epidemije. Po zakonu se šteje, da so prizadeti, če jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.
Če bo iz zaključnih računov za leto 2020 izhajalo, da prejemniki pomoči ne dosegajo teh kriterijev, bodo morali celotno pomoč vrniti.
Za nova podjetja so navedeni drugačni kriteriji.

Ali ima delodajalec pravico, da v času začasnega čakanje na delo delavca pozove nazaj na delo?
Zakon predvideva, da ima delavec v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem obvestiti Zavod za zaposlovanje.
Opozarjamo, da je na tem področju je v tem trenutku največ nejasnosti in različnih razlag te določbe, o katerih vas bomo obveščali.

Do kolikšnega nadomestila je upravičen delavec?
Delavec ima v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini 80 % povprečne plače preteklih treh mesecev (137/ ZDR-1). V primeru, da delavec v zadnjih treh mesecih ni dobival polne plače, se osnova izračuna nekoliko drugače. Nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
Izplačano nadomestilo se povrne v celotni višini izplačila, vendar največ do višini povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, zmanjšane za prispevke zavarovanca.

Delodajalec torej:
– Prispevkov delodajalca in delojemalca ne bo plačal, ampak jih bo zanj plačala država.
– Mora plačati neto izplačilo delavcu, kar dobi povrnjeno s strani Zavoda za zaposlovanje do 10. v mesecu, ki sledi mesecu izplačila.
– Mora plačati dohodnino, kar dobi povrnjeno s strani Zavoda za zaposlovanje do 10. v mesecu, ki sledi mesecu izplačila.

Katere so posebnosti?
Če v času trajanja čakanja na delo, delavcu pripradajo nadomestila iz bolniških odsotnosti v breme ZZZS, se ne izplačajo nadomestila za čakanje, ampak bolniška.
Če je delavec v času čakanja na dopustu, se mu izplača dopust v breme delodajalca.
Nadomestila za državne praznike in druge proste dneve se v času čakanja obračunajo po postopku nadomestil za čakanje, če bi delavci na te dni dejansko delali.

Postopek in način uveljavljanja nadomestila
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31.5.2020.
Za delavce, ki so že na čakanju ali ne delajo zaradi višje sile, pa mora delodajalec vložiti vlogo v osmih dneh od uveljavitve tega zakona (zakon bo stopil v veljavo dan po objavi v Uradnem listu, kar bo predvidoma v drugi polovici naslednjega tedna).
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje bo o vlogi odločil v roku osmih dni s sklepom.
Delodajalec bo za posamezni mesec povračila uveljavljal z zahtevkom.
Zavod za zaposlovanje RS je na spletnih straneh objavil obvestilo:
Vse vloge za povračilo nadomestila plače zaposlenim, napotenim na začasno čakanje na delo, ki bodo oddane po sedanjem zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov do uveljavitve novega zakona, bomo obravnavali po novem Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19.
Če ste torej vloge že oddali, jih ne bo treba oddajati še enkrat. Če jih niste, pa imate čas 8 dni od uveljavitve zakona (to načeloma pomeni nekje do sredine aprila) za napotitve do uveljavitve zakona.

Kdo ni upravičen do nadomestila?
Pravice do povračila izplačil ne more uveljavljati delodajalec, ki
– Nima poravnanih vseh obveznih dajatev (nima plačanih davkov in prispevkov) na dan oddaje vloge.
– Šteje se, da delodajalec nima plačanih vseh davkov in prispevkov tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev (REK obrazcev) za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let.
– Če je nad njim uveden postopek stečaja.
Kakšne so še obveznosti delodajalca?
– Delavcem mora izplačevati neto nadomestila plače.
– Ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
– Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti Zavod RS za zaposlovanje. Če delavcu preneha odsotnost zaradi višje sile, o tem obvesti Zavod RS za zaposlovanje z dnem prenehanja odsotnosti.
Če delodajalec ravna v nasprotju s temi tremi alinejami, mora prejeta sredstva vrniti v trikratni višini.

Katere so spremembe glede na prejšnje predpise in razlage?
– Delodajalec lahko odredi čakanje na delo vsem delavcem, tudi varovanim kategorijam
– Dopustno je odrediti čakanje na delo, četudi imajo delavci pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa višek ur.
– Delodajalec med čakanjem in po zaključku čakanja ni omejen glede odpuščanja delavcev.
– Delodajalec, oziroma lastnik podjetja, si v letu 2020 v primeru prejetih sredstev, ne bo smel izplačevati dividend, poslovodnim osebam pa ne bo smela biti izplačana poslovna uspešnost (če ne bo sprememb, je možno, da posledično po nekaterih kolektivnih pogodbah tudi ostalim zaposlenim v letu 2020 ne bo možno izplačati poslovne uspešnosti brez dohodnine).
POMEMBNO
V tem trenutku zakon še ni bil objavljen v Uradnem listu. Če boste plače izplačali do uveljavitve zakona, morate prispevke plačati. Pričakujemo, da bi Finančna uprava dala navodila, na kakšen način jih boste potem lahko zahtevali nazaj.

2. OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE ZA ZAPOSLENE, KI DELAJO
Za delavce, ki delajo, bo država plačala prispevke za PIZ za plačo aprila in maja 2020. Delodajalec pa mora vsakemu zaposlenemu, ki dela, če njegova plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačati 200 €. Ta znesek je oproščen plačila davkov in prispevkov.
To mora dobiti vsak delavec, ki dela, tudi če dela od doma.

3. BOLNIŠKO NADOMESTILO
Vsa bolniška nadomestila v času od uveljavitve zakona do 31.5. 2020 bodo šla v breme ZZZS.

4. IZREDNA POMOČ SAMOZAPOSLENIM V OBLIKI TEMELJNEGA DOHODKA

Samozaposleni so upravičeni do prejema mesečnega temeljnega dohodka 350 € za mesec marec in po 700 € za meseca april in maj 2020, če so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve zakona in izpoljnjujejo druge pogoje po zakonu. Hkrati pa zanje država plača tudi prispevke na april in maj 2020.
Kdo je upravičen do te pomoči?
Upravičenci do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dodatka so tisti, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu in sicer:
– Samostojni podjetniki (s.p.).
– Družbeniki, poslovodne zavarovane po osnovi 040.
– Drugi samozaposleni.
– Kmetje, ki niso zavarovani po drugih osnovah.
– Verski uslužbenci.
Do pomoči niso upravičeni delni s.p., popoldanski s.p., delni upokojenci..
Pogoji za uveljavljanje pomoči
Do pomoči so upravičeni tisti, ki beležijo bistveno zmanjšan obseg dejavnosti, kar pomeni
– Vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi z mesecem februarjem 2020 ali
– Vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu in maju v primerjavi z mesecem februarjem.

Kako do uveljavitve pomoči?
Upravičenec predloži izjavo preko sistema e-davki najpozneje do 31.5.2020. Če želite prejemati mesečni dohodek, morate izjavo predlagati mesečno. Predlog izjave bo dostopen na e-davkih od 14.4.2020. Izjava se javno objavi na spletnih straneh FURS.
Do pomoči so upravičeni tisti zaposleni, ki jih bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.
Do oprostitve plačila prispevkov za mesec april in maj 2020 so upravičeni samostojni podjetniki in družbeniki poslovodne osebe, ki so na dan uveljavitve zakona vključeni v zavarovanja kot samostojni podjetniki in podajo posebno izjavo na FURS.
Pogoj za obe pomoči je tudi, da imajo na dan uveljavitve zakona poravnave vse davčne obveznosti.
Do pomoči so upravičene vse samozaposlene osebe, ki izpolnjujejo zgornje pogoje. Pogoja, da samozaposlena oseba, da bi bila upravičena do pomoči, ne sme zaposlovati, ni več.

5. AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKA IZ DEJAVNOSTI IN AKONTACIJE DAVKA OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB
Navedene akontacije se za meseca april in maj ne plačajo. Te akontacije se tudi ne štejejo kot obračunane in plačane. Če bo podjetje imelo v letu 2020 višjo davčno osnovo, bo moralo razliko doplačati.