Povzetek je narejen na podlagi besedila predloga Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije SARS-COV-2, ki je bil poslan v Državni zbor dne 21. 5. 2020.

1. DELNO SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANJA DELOVNEGA ČASA

Kaj predvideva ukrep?

Ukrep predvideva delno sofinanciranje skrajšanja delovnega časa za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.

Kateri delodajalci naj bi imeli pravico do subvencioniranja?

Pravico do subvencije naj bi imel delodajalec, ki:
• Je pravna ali fizična oseba in ki je bil vpisan v Poslovni register pred 13. 3. 2020 ter zaposluje delavce po pogodbi o zaposlitvi za polni delovni čas.
• Ocenjuje, da najmanj 10 % zaposlenim ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.
• Je s pisno odredbo odredil delavcem delo s skrajšanim delovnim časom, pri čemer je delodajalec dolžan zagotavljati delo vsaj za polovični delovni čas (to pomeni delo od 20 – 35 ur na teden)
• Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma občin, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.

Čas trajanja ukrepa

Ukrep bo delodajalec lahko izkoristil v času od 1.6.2020 – 31.12.2020.

Kakšno plačilo mora delodajalec zagotoviti delavcu?

Delodajalec mora delavcu za čas, ko ta dejansko dela, zagotoviti polno plačo v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Za čas, ko dejansko ne dela po odredbi o skrajšanem delovnem času, pa 80 % povprečne plače preteklih treh mesecev.
Primer: Delavec, ki je dobil odredbo za skrajšani delovni čas 20 ur tedensko in je imel 1200 € bruto plače, bo dobil 600 € bruto plače za čas, ko bo dejansko delal in 480 € nadomestila za čas, ko ne bo delal po odredbi, torej skupaj 1.080 € bruto plače.

Kakšna bo višina subvencije?

Predvidene subvencije so neodvisne od višine plače delavca. Odvisne so od časa, ko delavec dela:
• 448 € na delavca mesečno ob zagotavljanju dela v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko (delavec torej ne dela 16 – 20 ur ob predpostavki 40 urnega delovnika).
• 336 € na delavca mesečno ob zagotavljanju dela v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko (delavec torej ne dela 15 – 11 ur ob predpostavki 40 urnega delovnika).
• 224 € na delavca mesečno ob zagotavljanju dela v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko (delavec torej ne dela 10 – 6 ur ob predpostavki 40 urnega delovnika).
• 112 € na delavca mesečno ob zagotavljanju dela v obsegu 35 ur tedensko (delavec torej ne dela 5 ur ob predpostavki 40 urnega delovnika).
Zakon torej ne predvideva polne subvencije stroškov dela za čas, ko delavci ne bodo delali. Del nadomestila bo strošek delodajalca. Koliko, pa je odvisno od siceršnje plače delavca.

Če nadaljujemo prejšnji primer – delodajalec bo imel za delavca, ki mu pripada bruto plača skupaj z nadomestilom 1.080 €, skupaj s prispevki 1.253,88 € stroškov dela (malica in prevoz nista všteta). Od Zavoda za zaposlovanje bo dobil subvencionirano 448 €. Za čas, ko delavec ne dela, je v tem primeru skupni strošek cca 557 €, subvencija pa 448 €, kar pomeni, da mora delodajalec iz lastnih sredstev »pokriti« cca 109 €.

Kako in kje se bo uveljavljala subvencija?

Podrobnosti seveda še niso jasne. Krajši delovni čas bo potrebno prijaviti na Zavod za zaposlovanje, ki bo tudi izplačeval subvencije. Zavod bo subvencije predvidoma izplačeval mesečno za pretekli mesec.

Katere so obveznosti in omejitve za delodajalca?

• Delodajalec mora delavcem redno izplačevati plačo in nadomestilo plače.
• V obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev.(Razen v izjemnih primerih).
• V obdobju prejemanja sredstev ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravijo delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
• Delodajalec mora voditi natančno evidenco o izrabi delovnega časa (čas prihoda in čas odhoda delavca).
• Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ni možna delavcu v času teka odpovednega roka.
• Delodajalec, ki je prejel subvencijo, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plače za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 in za leto 2020, prejeta sredstva vrniti skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega časa v skladu z določbami zakona, ki ureja trg dela, prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki jih Zavod za zaposlovanje zagotavlja prijavljenim iskalcem zaposlitve.

2. UKREP DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO ZA DELODAJALCE NA PODROČJU TURIZMA IN GOSTINSTVA

Kaj predvideva predlog Zakona?

Predlog predvideva delno povračilo izplačanega nadomestila plače za delavce, ki so na začasnem čakanju na delo v višini 80 % nadomestila plače, a ne več, kot višina najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. V nadomestilo plače, ki ga krije Republika Slovenija, so vključeni tudi prispevki za vsa socialna zavarovanja.
Zakon torej predvideva, da višina povračila izplačanega nadomestila s strani Republike Slovenije ne sme presegati 80 % vrednosti izplačanega nadomestila plače, zato delodajalec krije višino povračila 20 % nadomestila plače in prispevkov.

Primer: Če je povprečna bruto plača delavca 1.200 €, delavcu pripada nadomestilo za čakanje 960 €. Zavod za zaposlovanje bo predvidoma izplačal subvencijo 768 € (+ prispevki).

Za katere delodajalce bo predvidoma veljal ukrep?

Ukrep bo veljal za delodajalce z glavno dejavnostjo na področju turizma in gostinstva ter nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo:
– 55.10 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov
– 55.20 – Dejavnost počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje
– 55.30 – Dejavnost avtokampov, taborov
– 56.10 – Dejavnost restavracij in druga strežba jedi
– 79 – Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti
– 82.30 – Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
– 90.020 – Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
– 90.040 – Obratovanje objektov za kulturne prireditve
– 92.001 – Dejavnost igralnic
– 49.391 – Medkrajevni in drug cestni potniški promet

Tistim, ki nameravate uveljavljati to državno pomoč, predlagamo, da čim prej preverite v svojih aktih, če imete urejene registracije po SKD. Ne vemo sicer, kako natančno bodo to preverjali, vendar je pametno, da to uredite (načeloma v vsakem primeru, ne samo zaradi te subvencije)

Časovni okvir

Ukrep bo trajal do 30.6.2020.

Dodatni pogoji

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

3. BON ZA IZBOLJŠANJE GOSPODARSKEGA POLOŽAJA NA PODROČJU DOMAČE POTROŠNJE TURIZMA

Kdo so upravičenci do prejema bonov?

Upravičenec do bona v višini 200 € je oseba, ki bo v letu 2020 dopolnila 18 let, s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 13. 3. 2020. Ostale osebe, ki ne izpolnjujejo starostnega pogoja, izpolnjujejo pa pogoj glede stalnega prebivališča, so upravičene do bona v višini 50 €. Bon se glasi na upravičenca in se unovči do 31. 12. 2020 ter je prenosljiv med ožjimi družinskimi člani v ravni vrsti do drugega kolena.

Kdo so ponudniki?

Ponudniki, pri katerih se bon unovči, so subjekti, registrirani v Republiki Sloveniji, vpisani v register nastanitvenih obratov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve, ki opravljajo dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnost:
• 55.10 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov,
• 55.20 – Dejavnost počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje,
• 55.30 – Dejavnost avtokampov, taborov.