SPREJET TRETJI PROTIKORONA PAKET

Včeraj pozno zvečer je Državni zbor sprejel tretji protikoronski paket. Danes naj bi bil objavljen v Uradnem listu, uporabljati pa bi se začel s 1. junijem.

Bistvena sprememba glede na predhodne predloge je, da Zakon podaljšuje ukrep subvencioniranja čakanja na delo za vse panoge. (in ne samo za turizem, gostinstvo in nekatere druge dejavnosti, kot je bilo navedeno v predlogu) Za razliko od dosedanje ureditve pa država ne bo subvencionirala celotnega nadomestila plač, temveč samo del (praviloma 80 % izplačanega nadomestila).
Za večino poslovnih subjektov sta bistvena ukrepa podaljšanje delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo ter delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa. Ob tem poudarjamo, da je kombinacija obeh ukrepov možna.
V nadaljevanju podajamo nekaj poudarkov obeh ukrepov:

1. UKREP DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO

a) Kdo bo lahko uveljavljal povračilo?

Povračilo izplačanega nadomestila plače bo lahko uveljavljal vsak delodajalec v RS, razen:
• neposredni ali posrednik uporabnik proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
• delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020,
• tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU.

b) Kakšna bo višina povračila?

Za čas čakanja na delo delavcu pripada nadomestilo v višini 80 % povprečne plače preteklih treh mesecev (po pogojih iz 137. člena ZDR-1), oziroma najmanj nadomestilo v višini minimalne plače.

Višina delnega povračila nadomestila plače se izplača v višini 80 % nadomestila plače, a ne več kot višina najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. Ta znesek zajema tudi prispevke za vsa socialna zavarovanja.
Država torej ne bo povrnila celotnega nadomestila, temveč le 80 %, pa še to največ do višine najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, to je 892,50 € bruto. 20 % izplačanega nadomestila je strošek delodajalca.

c) Kakšni so pogoji za pravico do uveljavljanja nadomestila?

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

d) Do kdaj velja ukrep?

Delavec lahko prejema nadomestilo najdlje do 30. 6. 2020.

e) Kakšne so obveznosti delodajalca?

Poleg zgoraj naštetega, mora delodajalec:

• delavcu mora v roku izplačati nadomestilo plače,
• ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo,
• če delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti ZRSZ,
• v času prejemanja nadomestila ne sme delavca odpustiti.

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu.

2. UKREP DELNEGA SUBVENCIONIRANJA SKRAJŠANEGA POLNEGA DELOVNEGA ČASA

Delodajalec bo lahko delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, v primeru začasne nemožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, začasno odredil delo s skrajšanim delovnim časom, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (od 20 do 35 ur na teden), v preostalem deležu do polnega delovnega časa pa delavca hkrati delno napotil na začasno čakanje na delo.

a) Kdo ima pravico do tega ukrepa?

Pravico do subvencije po tem zakonu lahko uveljavlja delodajalec, ki:
• je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
• po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

b) Obveznosti delodajalca

Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Delodajalec uveljavlja subvencijo mesečno za pretekli mesec, dokler izpolnjuje pogoje. Izpolnjevanje pogojev delodajalec dokazuje z vsakokratno pisno izjavo.

c) Višina subvencije

Subvencija za ohranitev zaposlitve znaša:
• 448 € na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,
• 336 € na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,
• 224 € na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko.
• 112 € na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.
Primer:
Delavec ima povprečno bruto plačo 1.200 €. Delodajalec mu pošlje odredbo za skrajšani delovni čas 20 ur tedensko. Za čas, ko dela, delavcu pripada 600 € bruto plače, za čas, ko ne dela pa 480 €. Skupaj torej 1.080 €. S prispevki delodajalca so stroški delodajalca brez malice in prevoza 1.253,88 €. Subvencija bo znašala 448 €, torej bo moral iz lastnih sredstev zagotoviti 805,88 € + malica in prevoz. (povedano drugače, za čas, ko delavec ne dela, bo moral delodajalec iz lastnih sredstev zagotoviti cca 109 €).

d) Čas trajanja ukrepa

Ta ukrep bo delodajalec lahko izkoristil od 1.6.2020 najkasneje do 31.12.2020.

Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega časa v skladu z določbami zakona, ki ureja trg dela, prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki jih zavod zagotavlja prijavljenim iskalcem zaposlitve.

f) Obveznosti delodajalca:

• delavcem mora redno izplačevati plačo in nadomestilo plače,
• v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem. 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP in
• ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je združljiv z ukrepom čakanja na delo. Tako bo delodajalec lahko imel nekatere delavce na čakanju na delo, drugim pa bo odredil delo s skrajšanim delovnim časom.